Alojzija Zupan Sosič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alojzija Zupan Sosič
Portret
Rojstvo 13. marec 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (54 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica

Alojzija Zupan Sosič, slovenska literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, * 13. marec 1964, Trbovlje.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Živi v Ljubljani. Leta 1982 je postala študentka slovenistike in srbokroatistike na Pedagoški akademiji v Ljubljani in leta 1985 tudi diplomirala kot učiteljica slovenskega jezika in književnosti ter srbohrvaškega jezika in književnosti. Še istega leta je postala študentka slovenistike in srbokroatistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1988 postala profesorica slovenskega jezika s književnostjo in srbohrvaškega jezika s književnostjo. Leta 1988 se je vpisala na študij primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vmes leta 1995 magistrirala iz slovenske književnosti in nato leta 1998 diplomirala še kot literarna komparativistka. Leta 1998 se je zaposlila kot asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in leta 2001 postala doktorica literarnih znanosti. Naslednje leto je postala docentka za slovensko književnost. Od leta 2006 je predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah (STU). Leta 2008 je postala izredna profesorica za slovensko književnost.

Strokovna področja[uredi | uredi kodo]

Alojzija Zupan Sosič se ukvarja s sodobnim slovenskim romanom (doktorirala je s temo Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja), s slovensko književnostjo 20. stoletja v primerjalnem kontekstu (modernizem in postmodernizem), s slovensko ljubezensko poezijo (njena magistrska naloga je bila Ljubezen in erotika v sodobni slovenski poeziji), teorijo pripovednega besedila in proznih žanrov ter teorijo spola in spolne identitete. Prav tako pa je soavtorica srednješolskih učbenikov, avtorica esejev o sodobni slovenski prozi in poeziji. Udeležuje se tudi mednarodnih konferenc in simpozijev v tujini in doma. Leta 2002 je prijavila tudi raziskovalni projekt Podoba drugega v slovenski in bosanskohercegovski književnosti (Filozofska fakulteta v Ljubljani in Filozofska fakulteta v Tuzli (2002–2004)).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]