Letališče Ohrid Sveti Pavel Apostol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Letališče Ohrid "Sveti Pavel Apostol"
Letališče Ohrid

StPaultheApostleAirport-2.jpg

IATA: OHDICAO: LWOH
OHD is located in Makedonija
OHD
OHD
Lokacija letališča v Makedoniji
Povzetek
Tip letališča Mednarodno letališče
Lastnik TAV Airports
Upravitelj TAV Airports
Mesto Ohrid, Makedonija
Lokacija Orovnik, občina Debarce, Makedonija
Nadmorska višina 705 m
Koordinate 41°10′48″N 020°44′32″E / 41.18000°N 20.74222°E / 41.18000; 20.74222
Spletna stran [1]
Steze
Smer Dolžina Površina
m ft
01/19 2.550 8,366 Asfalt
Statistika (2015)
Potniki 107.916
Sprememba 14–15 Rast54,2%

Letališče Ohrid »Sveti Pavel Apostol« (IATA: OHD, ICAO: LWOH) (makedonsko Аеродром Охрид, Aerodrom Ohrid), or Ohrid "St. Paul the Apostle" Airport[1] (makedonsko Аеродром „Св. Апостол Павле“ Охрид, Aerodrom "Sv. Apostol Pavle" Ohrid) je letališče v Republiki Makedoniji. Letališče je locirano 9 km od Ohrida in 145 km od Skopja, ob cesti Ohrid-Kičevo-Skopje. Nahaja se na nadmorski višini 705 m. Je drugo največje letališče v Makedoniji in pretežno oskrbuje mesto Ohrid, hkrati pa služi kot alternativno letališče za letališče »Aleksander Veliki« v Skopju. Je zelo pomembno za razvoj turizma v jugozahodni Makedoniji. Letališka steza je dolga 2.550 m in v tem trenutku letališče razpolaga z devetimi parkirnimi mesti za komercialne lete in petimi parkirnimi mesti za potrebe letal generalne aviacije.[2] Letališka zgradba in druga letališka infrastruktura omogočata oskrbo 400.000 potnikov na leto.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Svojo razvojno pot od letališča s travnato pristajalno stezo namenjeno za opravljanje šolskih, športnih in komercialnih aktivnosti, do današnjega sodobnega in priznanega mednarodnega letališča vključenega v globalni aerotransportni sistem je prehodilo v 63 letih.

Obdobje nastajanja in uveljavitve ohridskega letališča se prične 5. julija 1953, ko je tedanja jugoslovanska letalska družba JAT izvedla prvi promotivni komercialni let. To obdobje je trajalo do začetka leta 1968, ko so se pričele aktivnosti za modernizacijo in rekonstrukcijo letališča. S promocijo nove letalske povezave namenjene turističnemu gospodarstvu na liniji Beograd-Skopje-Ohrid in ob povečanem obsegu prometa se je v drugi polovici šestdesetih let 20. stoletja pojavila potreba po modernizaciji in rekonstrukciji letališča. Družba JAT, ki je posodabljala svojo letalsko floto, je letališče Ohrid vključila v svojo mrežo domačih letov.

Aktivnosti za izvedbo tega projekta so se pričele konec leta 1965. Zadnje letalske opperacije na starem letališču so se odvijale v poletni sezoni leta 1967. Tako se je praktićno zaključila prva stopnja v razvoju letališča.

V obdobju med leti 1968 in 1970 so se izvajala skladno z odobreno tehnično dokumentacijo dela na posodobitvi letališča. Najprej so bile izvedena prilagoditvena dela na terenu na obstoječi lokaciji, pozneja pa so bila izvedena gradbena dela na novi asfaltirani vzletnopristajalni stezi in pripadajočih manevrskih površinah. Izgrajena je bila nova parkirna ploščad, letališka zgradba, kontrolni stolp, garaže, trafo postaja, parkirni prostori za potnike, varnostna ograja in drugi objekti. Stara letališka zgradba je bila obnovljena, razširjena in adaptirana za potrebe vodstva (administracije) letališča.

Po zaključku gradbenih del je površina letališča obsegala 640.850 m², pri čemer je bilo 29.350 m² pokritih površin (stavb). Same asfaltirane površine (pristajalno vzletna steza, letališka ploščad, servisne ceste, spojne ceste) so obsegale površino 155.000 m².

Gospodarske potrebe regije v tedanji jugoslovanski skupnosti, kot tudi turistični potenciali regije so opravičevali vložena sredstva, saj so razdalje do glavnih gospodarskin in turističnih centrov opravičevale in zahtevale zračni transport. Vsekakor, turistične možnosti področja, ki ga je pokrivalo letališče Ohrid so bile glavni razlog obstoja in razvoja letališča.

Obdobje po modernizaciji in rast ohridskega letališča se prične z izvedbo prvega promocijskega, komercialnega leta beograjske čarterske družbe Aviogenex 8.junija 1970. To obdobje je trajalo do konca devetdesetih let.

Dejansko največja ekspanzija obsega potniškega prometa se prične v drugi polovici osemdesetih let ob hkratnem intenzivnem razvoju stacionarnega turizma v letnem času na ohridski rivieri in področju okoli Ohridskega jezera. Veliko število tujih turistov, predvsem iz Nizozemske, Nemčije in Združenega kraljestva, kot tudi domačih turistov predvsem iz Slovenije in Srbije, je potrjevalo dejstvo, da je ohridsko letališče nujen in največji pogoj za razvoj turizma v Makedoniji.

To potrjujejo tudi podatki o fizičnem obsegu potniškega prometa, saj je prek letališča v letu 1970 potovalo 11.674 potnikov in je bilo opravljenih 308 letalskih operacij, medtem, ko je leta 1990 prek letališča potovalo 67.811 potnikov in je bilo opravljenih 1.298 letalskih operacij.

Število tako imenovanih »turističnih« letališč v svetu je vse bolj naraščalo, pa tudi več kot polovica letališč v tedanji Jugoslaviji je bila namenjena predvsem za potrebe turističnega gospodarstva. To so bila predvsem letališča v Dubrovniku, Splitu, Banja Luki, Tivtu, Reki, Pulju, Vrsarju, Ohridu. Poleg tega je ohridsko letališče oskrbovalo največjo turistično regijo v Makedoniji.

V obdobju med marcem in majem 1990 so bila izvedena rekonstrukcijska dela na vzletno pristajalni stezi letališča, kot tudi na drugih površinah potrebnih za odvijanje letalskega prometa. V obdobju med leti 1990 in 1991, kot posledici stanja v tedanji državi, tako političnega kot gospodarskega, je prišlo do velikih sprememb v delovanju ohridskega letališča. To se je poznalo tudi na uspešnosti delovanja letališča. Dejansko se je v tem času končalo drugo obdobje v razvoju letališča. Ne glede na veliko število novoustanovljenih letalskih družb v Republiki Makedoniji, ne glede na njihovo raznoliko floto in ob postavitvi številnih letalskih povezav Makedonije s svetom ni prišlo do obnovitve letalskih dejavnosti v nekdanjem obsegu, saj v tem času letališče ni imelo atraktivnih mednarodnih povezav kot v prejšnjem deseletju. Tako je leta 1994 prek Letališča Ohrid potovalo najmanjše število potnikov po modernizaciji leta 1970, zgolj 18.681.

V obdobju med leti 1994 in 1995 je bila izvedena celotna rekonstrukcija in razširitev letališke zgradbe, s čemer je letališče pridobilo ustrezne pogoje in možnosti za opravljanje učinkovitega obravnavanja potnikov in njihove prtljage

Jeseni 1996 je bila razširjena letališka ploščad z modernizacijo razsvetljave, kar je povečalo kapacitete za sprejem in odpremo letal, hkrati pa povečalo učinkovitost in varnost obdelave letal.

Med letom 1999 so bile pridobljene nove skladiščne površine, kar je dalo dodatne možnosti za razvoj letališča na področju manipulacije s tovorom.

V obdobju marec – julij 2004 je bila opravljena rekonstrukcija vzletno pristajalne steze letališča, za kar je bilo uporabljeno posojilo Evropske banke za obnovo in razvoj.

Leta 2008 je makedonska vlada podpisala pogodbo s turško družbo Tepe Akfen Ventures (TAV) za dvajsetletno koncesijo, s katero družba pridobi pravico do upravljanja in vodenja dveh makedonskih letališč (Skopje in Ohrid). Pogodba vključuje izgradnjo novega letališkega terminala v Skopju, podaljšanje vzletno pristajalne steze, novo zgradbo uprave letališča in nove maneverske povezave s parkirnimi mesti za dosego cilja štirih mio potnikov na leto. Letališče Skopje naj bi postalo glavno središče na Balkanu za potnški in tovorni promet. Po isti pogodbi naj bi ohridsko letališče pridobilo novo zgradbo za potniški terminal in moderniziran VIP sektor. Koncesijska pogodba vključuje zudi izgradnjo tretjega letališča v Makedoniji namenjenega predvsem tovornemu prometu v vzhodni Makedoniji, v okolici mesta Štip, ki bi lahko pozneje postalo osrednje letališče v Makedoniji. Skupni predvideni stroški vlaganja turške družbe TAV naj bi znašali 200 mio € in 30 do 40 mio € koncesijskih dajatev v dvajsetletnem obdobju. Družba TAV je eden najhitreje rastočih upravljalcev letališč na svetu. Upravlja poleg turških letališč v Istanbulu, Ankari, Izmirju in Antalyi, še letališči v Tbilisiju (Gruzija) in v Monastirju (Tunizija).

Trend hitrega upadanja fizičnega obsega prometa in tovora na letališču pa se lahko pripiše tudi nekaterim objetivnim pogojem, kot so:

  • Politična in vojaška kriza v Makedoniji leta 2001
  • Globalne spremembe v letalskem prometu, kot posledici dogodkov 11.septembra 2001 v ZDA,
  • Otvoritev letališča v Prištini tudi za potrebe civilnega prometa,
  • Neurejeni odnosi med domačimi letalskimi prevozniki in ustreznimi državnimi organi pristojnimi za razvoj civilnega letalstva v Makedoniji-
  • Pomanjkanje dolgoročne strategije za razvoj letalskega prometa v republiki Makedoniji,
  • Pomanjkanje ustrezne strategije za razvoj turizma v Makedoniji in nesodelovanje države pri organiziranih promocijskih aktivnosti na mednarodnih turističnih trgih,
  • Relativno nizek nivo tehnične in tehnološke opremljenosti prometnih kapacitet za potrebe letaliških uslug letališča Ohrid.

Letališki objekti[uredi | uredi kodo]

Letališka zgradba Letališča Ohrid

Letališče lahko sprejema od majhnih do srednje velikih letal. Razpolaga s parkirnimi prostori za devet letal namenjenih komercialnim potniškim letom in pet parkirnih mest za letala generalne aviacije. Terminal je opremljen za sprejem in odpravo do 400.000 potnikov na leto.

Destinacije[uredi | uredi kodo]

Redne[uredi | uredi kodo]

Prevozniki
Air Serbia Letališče Beograd
Arkia Israel Airlines sezonsko Letališče Ben Gurion Tel Aviv [od 9.6.2016][3]
Helvetic Airways Letališče Zürich
TUI Airlines Netherlands sezonsko Letališče Amsterdam
Wizz Air Letališče London Luton, Letališče Basel[4]

Čarter[uredi | uredi kodo]

Prevozniki Destinacije
Adria Airways sezonsko Letališče Ljubljana
Corendon Dutch airlines sezonsko Letališče Amsterdam
Heli Air sezonsko Letališče Sofija

Statistika[uredi | uredi kodo]

Število potnikov po posameznih letih je prikazano v naslednji razpredelnici:

Število potnikov po posameznih letih na Letališču Ohrid
Leto Potniki Sprememba
1990 67,811
1991 60,440 Upad10,9%
1992 34,344 Upad43,2%
1993 48,022 Rast39,8%
1994 18,681 Upad61,1%
1995 39,270 Rast110,2%
1996 104,229 Rast165,4%
1997 42,544 Upad59,2%
1998 55,417 Rast30,3%
1999 74,497 Rast34,4%
2000 65,941 Upad11,5%
2001 53,954 Upad18,2%
2002 60,209 Rast11,6%
2003 51,082 Upad15,5%
2004 32,309 Upad36,8%
2005 53,901 Rast66,8%
2006 50,336 Upad6,6%
2007 45,515 Upad9,6%
2008 44,413 Upad2,4%
2009 33,873 Upad23,7%
2010 14,095 Upad58,4%
2011 78,246 Rast455,1%
2012 84,736 Rast8,3%
2013 83,060 Upad2,0%
2014 69,984 Upad15,7%
2015 107,916 Rast54,2%
2016 (01.01-31.05) 33,227 Rast228,7%

Storitve letališča[uredi | uredi kodo]

Na letališču delujejo poleg letališkega terminala z VIP salonom še katering služba za opremo letal, carinska in policijska kontrola, letališko varovanje, policijsko varovanje, prodajalna s spominki, menjalnica, restavracija, parkirišča, skladišča za hrambo tovora. Letališče lahko sprejme, odpremi okoli 300 potnikov na uro.

Zemeljski transport[uredi | uredi kodo]

Obstaja avtobusna povezava med letališčem s pristaniščem v središču Ohrida. Povezava je prilagojena voznemu redu letalskega prevoznika Wizz Air.

Nesreče in incidenti[uredi | uredi kodo]

20.novembra 1993 se je zrušilo letalo makedonske družbe Avioimpex na letu 110 tipa Jak 42D v neposredni bližini letališča.[5] Letalo je letelo na letu iz Ženeve (Švica) za Skopje, a je bilo preusmerjeno na letališče Ohrid zaradi slabih vremenskih pogojev na letališču Skopje.[6] Med pristankom se je letalo zaletelo v planino Trojani v bližini Ohrida. Vseh osem članov posadke in 115 od 116 potnikov je umrlo v nesreči[7], edini preživeli potnik pa je umrl enajst dni pozneje v ohridski bolnišnici.[8]

Sprememba imena[uredi | uredi kodo]

S sklepom vlade Republike Makedonije je bilo leta 2007 ime letališča spremenjeno iz Letališče Ohrid v Letališče Ohrid »Sveti Pavel Apostol«.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Name as used at the official site
  2. CAA - Civil Aviation Administration of the Republic of Macedonia
  3. http://a1on.mk/wordpress/archives/539268
  4. "Wizz Air continues to expand in Macedonia – 3rd aircraft in Skopje, 1 new airport and 6 new routes". Wizz Air. Pridobljeno dne 22 January 2015. 
  5. Fatal Events with a Sole Survivor
  6. ASN Aircraft accident Yakovlev 42D RA-42390 Ohrid:
  7. One survives crash; 115 die
  8. Crash survivor dies
  9. Макфакс (v angleščini)