Jajčece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Človeško jajčece.

Jájčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta). Nastane v procesu oogeneze v ženskih spolnih žlezah. Vsebuje celotno dednino, ki se prenese na potomca s strani matere.

Jajčeca sesalcev je prvi odkril Karl Ernst von Baer leta 1826.

Medtem ko pri moški spolni celici – semenčici vsebuje dednino le celično jedro, ima jajčece tudi mitohondrijsko (pri raslinah plastidno) dednino. Zato se tovrstni dedni material deduje le po materah.

Rastline

Pri rastlinah so jajčeca ženske spolne celice brez bička. Praviloma so bistveno večja od moških gamet – ta pojav imenujemo anizogamija. Pri semenkah se jajčece nahaja v semenski zasnovi.

Človek in ostali sesalci

Semenčica pri oplajanju jajčeca

Pri živorodnih živalih pride do oploditve jajčeca znotraj organizma ženskega osebka. Zarodek se razvija v maternici in pridobiva hranljive snovi neposredno od matere.

Jajčece je največja celica pri človeku, vidna s prostim očesom. V premeru meri 100 do 200 µm[1][2][3][4].

Sklici in opombe