Ingrid Švedska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ingrid Švedska
Portret
Kraljica Danske
Vladanje20. april 1947 – 14. januar 1972
Rojstvo28. marec 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…]
Stockholmska palača[d]
Smrt7. november 2000({{padleft:2000|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] (90 let)
grad Fredensborg[d]
Pokop
katedrala Roskilde
ZakonecFriderik IX. Danski
(por. 1935–1972; njegova smrt)
PotomciMargareta II., kraljica Danske
Princesa Benedikta
Ana-Marija, kraljica Helenov
RodbinaBernadotte
OčeGustav VI. Adolf Švedski
MatiPrincesa Margareta Connaughtska

Ingrid Švedska (polno ime Ingrid Victoria Sofia Louise Margareta), danska kraljica, 28. marec 1910, † 7. november 2000

Ingrid je bila kraljica Danske od 1947 do 1972 kot žena kralja Friderika IX.. Rodila se je v rodbini Bernadotte kot hčerka kralja Gustava VI. Adolfa Švedskega in njegove prve žene princese Margarete Connaughtske. Je mati sedanje danske kraljice Margarete II., princese Benedikte Sayn-Wittgenstein-Berleburške in kraljice Ane-Marije Grške, ki je žena Konstantina II. Grškega. Bila je tudi teta sedanjega švedskega kralja , Karla XVI. Gustava.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Princesa Ingrid (skrajno desno) s svojim očetom, mamo in tremi starejšimi brati leta 1912.

Princesa Ingrid se je rodila 28. marca 1910 v kraljevi palači v Stuckholmu kot tretji otrok in edina hčerka švedskega kronskega princa Gustava Adolfa in njegove prve žene princese Margarete Connaughtske. Njen oče je bil najstarejši sin kralja Gustava V. Švedskega in njegove žene Viktorije Badenske. Njena mama je bila hčerka tretjega sina kraljice Viktorije, princa Arturja, vojvoda Connaughtskega in Strathearnskega in njegove žene princese Ludvike Margarete Pruske.

Krščena je bila 5. maja 1910 kot Ingrid Victoria Sofia Louise Margareta v Slottskyrkanu (kraljeva kapela) v Stockholmu. Njeni botri so bili: kralj Gustav in kraljica Viktorija (njena stara starša); kraljica vdova (njena prababica); vojvoda in vojvodinja Connaughtska in Strathearnska (njena stara starša); velika vojvodinja vdova Badenska (njena prababica); velika vojvodinja Badenska; vojvodinja vdova Dalarnska; carina Rusije; princesa Aleksander Teška; princ Adalbert Pruski; in valižanski princ.[4]

Družina je živela v stanovanjih v Kraljevi palači v Stockholmu v Ulriksdalskem dvorcu, blizu prestolnice, in v poletni rezidenci, gradu Sofiero v Scanii na jugu Švedske.[5] Leta 1920, ko je bila Ingrid stara samo deset let, je njena mati umrla za meningitisom, medtem ko je bila v osmem mesecu šeste nosečnosti.[6] Njen oče se je tri leta kasneje poročil z lady Louise Mountbatten. Louise je bila Ingridina mrzla sestrična. Ingrid se je počutila, da jo je oče izdal, ko se je ponovno poročil, in zato ni bila prijazna do prestolonaslednice Louise. Z očetom sta se pobotala po mnogih letih kasneje.[7]

Poroka[uredi | uredi kodo]

Novo poročeni kraljevski par ob njunem prihodu v København leta 1935.

Leta 1928 je Ingrid v Londonu spoznala valižanskega princa, ki je bil njen mrzli bratranec. Nekateri so jo videli kot možno ženo britanskega prestolonaslednika. Njena mati, Margareta Connaughtska, in takratni oče valižanskega princa, kralj Jurij V., sta bila bratranca, saj sta bila oba vnuka kraljice Viktorije. Vendar pa se na koncu ni odvila nobena zaroka.[8] Bila je tudi kandidatka za možno ženo princa Jurija Britanskega, četrtega sina kralja Jurija V.

15. marca 1935, kmalu pred njenim 25. rojstnim dnevom, se je zaročila s Friderikom, kronskim princem Danske in Islandije. Oba sta bila potomca tako Oskarja I. Švedskega kot tudi velikega vojvoda Leopolda Badenskega in tako ji je bil Friderik bratranec v tretjem kolenu. Kot potomec Pavla I. Ruskega je bil Friderik Ingridini materi bratranec v četrtem kolenu. Poročila sta se 24. maja 1935 v Stockholmski katedrali. Med poročnimi gosti so bili kralj in kraljica Danske, kralj in kraljica Belgije ter kronski princ in princesa Švedske. Njena poroka je bila ena izmed največjih medijskih dogodkov dneva na Švedskem leta 1935 in prejela je toliko pozornosti, da so bili mediji kritizirani. Ingrid se je tudi pojavila na radiu leta 1935 in je prebrala pesem, kar je tudi dobilo veliko pozornosti.

Prestolonaslednica[uredi | uredi kodo]

Prestolonaslednik Friderik in prestolonaslednica Ingrid 9. maja 1945 zapuščata Christiansborški palaći v Københavnu po prvem odprtju parlamenta po koncu nemške nacistične okupacije Danske.

Kot kronska princesa je bila uradni patron skavtinj (1936), potem ko je opravila enake preizkuse, ki so jih dobili drugi kandidati. Leta 1940 je bila pred okupacijo vodja Danske Kvinders Beredskab (Vojno prizadevanje družbe danskih žensk).[9] Med nemško okupacijo Danske v drugi svetovni vojni je Ingrid s svojim osebnim pogumom in integriteto vplivala na dansko kraljevsko hišo in njeno ravnanje v odnosu do okupacijskih sil ter je osvojila veliko popularnost kot simbol tihe odpornosti in javnega domoljubnega nauka. Danskemu prebivalstvu je pokazala solidarnost in med vojno jo je bila pogosto lahko videti na kolesu ali z otroškim vozičkom na ulicah Kopenhagna. Zaradi njenega odprtega kljubovanja okupacijskim silam je njenega dedka, kralja Gustava Švedskega, skrbelo glede tveganja in leta 1941 ji je poslal zahtevo, naj bo bolj diskretna "zavoljo dinastije" in njene varnosti, vendar je ona na to reagirala z jezo in zavrnila njegovo zahtevo ter je imela podporo pri svojem možu, ki je delil njeno mnenje. Eden od prikazov njenega kljubovanja je bilo pozicioniranje zastav Danske, Švedske in Združenega kraljestva na okno male šole v kraljevski rezidenci Amalienborg v središču Kopenhagna.

Kraljica[uredi | uredi kodo]

Kralj Friderik IX. in kraljica Ingrid v 1950.

Ko moževem pristopu na prestol 20. aprila 1947 je postala kraljica Danske. Kot kraljica je reformirala tradicije na danskem dvoru, ukinila mnogo staromodnih dvornih navad in ustvarila bolj sproščeno atmosfero na uradnih sprejemih. Zanimala sta jo vrtnarjenje in umetnost ter glede na svojo lastno zgodovinsko raziskavo o prvotnem videzu palače je prenovila Gråsten Slot.

Ingrid na krstu ladje leta 1983.

Leta 1972 je Ingridin mož umrl. Istega leta je bila potem, ko je prisegla, da bo spoštovala dansko ustavo, imenovana za Rigsforstander (uradnega regenta) in predstavnika monarha, kadarkoli je bila njena hčerka (in kasneje sta bila njena vnuka) odsotna, to je naloga, ki jo je opravljala ob številnih priložnostih. To je bila izjema, saj je bilo glede na ustavo iz leta 1871 v odsotnosti monarha dovoljeno le kronskem princu delovati kot regent.

Bila je patron velikemu številu družbenih organizacij in te pozicije je eno za drugo na koncu prepustila princesi Benedikti ko so leta minevala: Røde Kors, Ældre Sagen, Red Barnet, Løgum Klosters Refugium in Fonden for Træer og Miljø. Ustanovila je tudi organizacije Kong Frederik og Dronning Ingrids fond til humanitære og kulturelle formål, Ingridfondet za južni Jutland, Det kgl. Grønlandsfond in Dronning Ingrids Romerske Fond til støtte af kulturelle og videnskabelige formål. Opisana je bila kot vestna, dobro pripravljena in energična.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Grob kralja Friderika in kraljice Ingrid na Roskilde.

Kraljica Ingrid je umrla 7. novembra 2000 v palači Fredensborg v Fredensborgu s svojimi tremi hčerkami, kraljico Margareto II., princeso Benedikto in kraljico Ano-Marijo Grško, in desetimi vnuki ob njeni postelji. Po objavi njene smrti se je na tisoče ljudi zbralo zunaj uradne rezidence palače Amalienborg in slednji so pustili rože, prižgali sveče in peli himno v njeno čast.[10] Njen pogreb se je odvil 14. novembra 2000 in Ingrid je bila pokopana poleg svojega moža, kralja Friderika IX. izven Roskildske katedrale blizu Københavna. Pogreba se je udeležilo veliko evropskih kronanih glav in drugih vodij držav, med njimi kralj in kraljica Švedske, kraljica Španije, kraljica Nizozemske, kralj in kraljica Norveške, kralj in kraljica Belgijcev, veliki vojvoda in velika vojvodinja Luksemburška, valižanski princ, dedni knez Monaka, predsednik Islandije, Ólafur Ragnar Grímsson, in predsednik Finske, Mauno Koivisto.

Otroci[uredi | uredi kodo]

Kraljica Ingrid in kralj Friderik IX. sta imela tri hčerke, deset vnukov in enaindvajset pravnukov.

Nazivi[uredi | uredi kodo]

Osebni standard kraljice Ingrid, uveden leta 1948 in se je uporabljal do njegove smrti leta 2000.
  • 28. marec 1910 – 24. maj 1935: Njena kraljeva visokost princesa Ingrid Švedska
  • 24. maj 1935 – 20. april 1947: Njena kraljeva visokost prestolonaslednica Danske
  • 20. april 1947 – 14. januar 1972: Njeno veličanstvo kraljica Danske
  • 14. januar 1972 – 7. november 2000: Njeno veličanstvo kraljica Ingrid Danska

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
4. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Viljem Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
9. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
2. Gustav VI. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Veliki vojvoda Leopold Badenski
 
 
 
 
 
 
 
10. Veliki vojvoda Friderik I. Badenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princesa Zofija Švedska
 
 
 
 
 
 
 
5. Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Viljem I. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Ludovika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Avgusta Saško-Weimarska
 
 
 
 
 
 
 
1. Ingrid Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Ernest I., vojvoda Saško-Coburg-Gotski
 
 
 
 
 
 
 
12. Albert Saško-Coburg-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Ludovika Saško-Gotha-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Princ Edvard, vojvoda Kentski
 
 
 
 
 
 
 
13. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Viktorija Saška-Coburg-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Margareta Connaughtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Princ Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Friderik Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Marija Saška-Weimar-Eisenaška
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludovika Margareta Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Leopold IV. Anhalt-Dessavski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Marija Ana Anhaltska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Friderika Vilma Pruska
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Find a Grave — 1996.
  2. ↑ 2,0 2,1 Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ 3,0 3,1 FemBio database
  4. ↑ Roger Lundgren, Ingrid, Prinsesse af Sverige, Dronning af Danmark, Ljudski tisk, 2010. Pridobljeno 17. avgusta 2015.
  5. ↑ »Kraljica Ingrid Danska«. Daily Telegraph. 8. november 2000. (angleško)
  6. ↑ Thygesen, Peter (8. november 2000). »Ingrid, Queen Mother of Denmark«. The Guardian.
  7. ↑ Roger Lundgren quoting close royal family members in Ingrid – prinsessa av Sverige, drottning av Danmark ISBN 978-91-85183-81-4 str. 17-20
  8. ↑ »Historical documents - Department of Foreign Affairs and Trade«. info.dfat.gov.au.
  9. ↑ Börge Outze & Aage Svendstorp (v švedščini): 5 år i bojor. Danmark under ockupationen 1940–1945 (5 let v verigah. Danska med okupacijo) Aktiebolaget boktryck (1945) Hälsingborg
  10. ↑ »Danska kraljica mati umre«. BBC. 7. november 2000. Pridobljeno 22. avgusta 2013. (angleško)

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Staffan Skott: Alla dessa Bernadottar (Vsi Bernadottci) (1996) (v švedščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ingrid Švedska.
Ingrid Švedska
Rojen: 28. marec 1910 Umrl: 7. november 2000
Danska kraljevska družina
Predhodnik: 
Aleksandra Mecklenburg-Schwerin 		kraljica Danske
1947–1972 		Naslednik: 
Henri Laborde de Monpezat
kot princ
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ingrid_Švedska&oldid=6000236«