Fibromialgija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fibromialgija
Sopomenkesindrom fibromialgije
Tender points fibromyalgia.svg
Lokacija devetih parov občutljivih točk, ki so opredeljeni v kriterijih ACR (American College of Rheumatology) iz leta 1990
Izgovorjava
  • fíbromialgíja[1]
Specializacijapsihiatrija, revmatologija, nevrologija[2]
Simptomirazširjena bolečina, utrujenost, težave s spanjem[3][4]
Običajni začetekv srednjih letih[5]
Trajanjedolgotrajno[3]
Vzrokinepojasnjeni[4][5]
Diagnostični postopkina osnovi simptomov in izločitve drugih morebitnih vzrokov[4][5]
Diferencialne diagnozerevmatična polimialgija, revmatoidni artritis, osteoartritis, bolezen ščitnice[6]
Zdravljenjedovolj spanca in telesne dejavnosti, zdrava prehrana[5]
Zdraviladuloksetin, milnacipran, pregabalin, gabapentin[5][7]
Prognozanormalna pričakovana življenjska doba[5]
Pogostost2–8 %[4]

Fíbromialgíja[1] ali sindrom fibromialgije je kronični bolečinski sindrom, za katerega je značilna bolečina po vsem telesu.[8] Bolečina in togost mišic in sklepov sta difuzni ali pa imata več sprožilnih točk.[1] Za fibromialgijo je značilna tudi alodinija; pri bolniku bolečino povzročijo normalno nebolečinski dražljaji.[3] Drugi simptomi so še utrujenost, ki lahko pri bolniku ovira vsakodnevno dejavnost, težave s spanjem in težave s spominom.[4] Nekateri bolniki poročajo tudi o sindromu nemirnih nog, sindromu razdražljivega črevesja, težavah s sečnim mehurjem (intersticijski cistitis), parestezijah (nenormalen občutek zbadanja v koži) ter preobčutljivosti na hrup, svetlobo ali temperaturne spremembe.[5] Pogosto jo spremlja depresija, tesnoba ali potravmatski stresni sindrom.[4] Bolniki s fibromialgijo imajo pogosto tudi druge oblike kronične bolečine.[4]

Vzrok fibromialgije ni pojasnjen, verjetno pa je posledica kombinacije okolijskih,[4][5] duševnih in nevrohormonskih dejavnikov.[8] Povezana je z dednostjo in se pogosteje pojavlja v določenih družinah; prepoznali so več genov, ki bi lahko bili povezani s sindromom.[9] Okolijski dejavniki, ki so povezani z nastopom fibromialgije, so psihični stres, psihična travma in tudi nekatere okužbe.[4] Dokazano je bilo, da bolečina izvira iz osrednjega živčevja.[3][4][8] Za dignosticiranje fibromialgije ni na voljo specifičnega testa.[5] Diagnoza temelji na izključevanju drugih morebitnih vzrokov ter na potrditvi, da je prisoten nabor simptomov, značilen za sindrom fibromialgije.[4][5]

Zdravljenje fibromialgije je težavno.[5] Bolniku se priporoča, da dovolj spi, je redno telesno dejaven in da se zdravo prehranjuje.[5] Koristna je lahko tudi vedenjska kognitivna terapija.[4] Za lajšanje bolečin so bila preizkušena nekatera zdravila, ki se uporabljajo sicer pri zdravljenju nevropatskih bolečinskih sindromov in vključujejo antidepresive, nevromodulatorje in druga protibolečinska zdravila.[8] Uporabljajo se na primer učinkovine duloksetin, milnacipran in pregabalin.[5] Uporaba opioidnih protibolečinskih zdravil je strokovno sporna zaradi pomanjkanja enoznačnih dokazov.[5][10] Nekateri strokovnjaki priporočajo šibke opioide, če druga zdravila niso učinkovita.[11] Ni podatkov o učinkovitosti uporabe prehranskih dopolnil.[5] Fibromialgija je lahko zelo dolgotrajna bolezen, vendar ne povzroča okvare tkiva ali celo smrti.[5]

Fibromialgija prizadene po ocenah 2–8 % prebivalstva.[4] Pri ženskah se pojavlja približno dvakrat pogosteje.[4] Pojavnost je primerljiva med različnimi deli sveta in različnimi kulturami.[4] Natančnih podatkov o številu obolelih v Sloveniji ni.[12]

Prvič so fibromialgijo opredelili leta 1990, kriterije bolezni pa so posodobili leta 2011.[4] Razvrstitev, merila za diagnosticiranje ter načini zdravljenja strokovno še niso poenoteni.[13][14]

Izraz fibromialgija je sestavljen iz novolatinske predpone fibro-, ki se nanaša na vezivno tkivo, ter grških besed μυώ myo-, ki pomeni mišico, in άλγος algos, besede za bolečino. Dobesedno fibromialgija torej pomeni »bolečina v vezivnem tkivu in mišicah«.[15]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Fibromyalgia symptoms.svg

Opredeljujoči simptomi fibromialgije so kronična razpršena mišično-skeletna bolečina, utrujenost, neosvežujoč spanec, bolečina ob pritisku na občutljive točke (alodinija).[16][17] Drugi simptomi so še občutek mravljinčenja v udih (parestezije),[16] dlje časa trajajoči mišični krči, nevropatska bolečina, mišična oslabelost v udih, mišično trzanje, razbijanje srca (palpitacije),[18] in funkcionalne motnje prebavil.[19][20]

Mnogi bolniki imajo tudi kognitivne težave,[16][21] ki se kažejo kot motnje koncentracije,[22] težave s kratkoročnim[22][23] in dolgoročnim spominom, nezmožnost večopravilnosti, kognitivna preobremenitev[22][23] in zmanjšana zmožnost pozornosti. Pogosto jo spremljajo simptomi tesnobe in depresije.[23]

Nekateri simptomi se povezujejo s fibromialgijo ali pa so posledica pridruženih bolezni. Mednje spadajo na primer miofascialna bolečina, sindrom razdražljivega črevesja, intersticijski cistitis in drugi simptomi sečil in spolovil ... Fibromialgijo sicer opredeljuje razpršena kronična bolečina , lahko pa so prisotne tudi lokalizirane bolečine, na primer v ramenih, vratu, ledjih, kolkih in drugje po telesu. Pogosto imajo bolniki bolečine v čeljustnem sklepu. 20–30 % bolnikov z revmatoidnim artritisom ali sistemskim eritematoznim lupusom izkazuje tudi simptome fibromialgije.[24]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Vzrok fibromialgije še ni pojasnjen, strokovnjaki pa so predlagali več teorij. Ena od njih je »teorija centralne senzitizacije«.[16] Po tej teoriji imajo bolniki s fibromialgijo nižji prag bolečine zaradi povečane odzivnosti na bolečino občutljivih živčnih celic v hrbtenjači ali možganih.[3] Fibromialgijo pogosto spremljajo nevropatske bolečine in velika depresivna motnja, kar kaže na možno genetsko povezanost in prizadetost različnih nevrohormonskih signalnih poti. Vpletene bi lahko bile monoaminergične, glutamatergične, nevrotropne, opioidne ali provnetne citokinske signalne poti. Pri dovzetnih posameznikih lahko psihični stres ali bolezen povzročita anomalije v vnetnih in stresnih odzivih, ki vplivajo na razpoloženje in zaznavanje bolečine. Zaradi senzitizacije in aktivacije določenih živčnih celic bi lahko v takih okoliščinah privedlo do fibromialgije in v nekaterih primerih tudi do motenj razpoloženja.[25] S poenostavljenim besednjakom bi lahko rekli, da se pri prizadeti osebi v osrednjem živčevju bolečinske živčne poti pretirano vzdražijo, medtem ko so poti, ki zavirajo zaznavanje bolečine, premalo aktivne. Nekatere nevrokemične anomalije, prepoznane pri fibromialgiji, uravnavajo tudi razpoloženje, spanje in občutek telesne energije, kar bi lahko pojasnilo razpoloženjske motnje, težave s spancem in utrujenost pri bolnikih s fibromialgijo.[26]

Izsledki raziskav kažejo, da je kronična bolečina, kamor spada tudi sindrom fibromialgije, povezana s spremembo anatomije možganov. Bolniki s fibromialgijo imajo po podatkih iz ene od študij zmanjšano prostornino sive možganovine v možganih. Izguba sive možganovine je opazna zlasti v predelih možganov, povezanih z modulacijo bolečine ali stresa.[27]

Dedni dejavniki[uredi | uredi kodo]

Ni še znano, na kak način se nagnjenost k fibromialgiji deduje, podatki pa kažejo, da je vpletenih več genov.[9] Raziskave so pokazale morebitno povezanost fibromialgije s polimorfizmom genov, vpletenih v serotoninski,[28] dopaminergični[29] in kateholaminergični sistem.[30] Omenjeni polimorfizmi niso specifični za fibromialgijo, temveč so povezani s številnimi drugimi sorodnimi boleznimi, kot sta sindrom kronične utrujenosti[31] in sindrom razdražljivega črevesja[32], ter tudi z depresijo.[33] Raziskave so pokazale, da so za fibromialgijo bolj dovzetni na primer posamezniki s polimorfizmom 102T/C receptorja 5-HT2A.[34]

Življenjski slog in stres[uredi | uredi kodo]

Kaže, da je pomemben sprožilni dejavnik pri razvoju fibromialgije je stres.[35] Pogosto se pojavlja hkrati z drugimi boleznimi, ki so povezane s stresom, kot so sindrom kronične utrujenosti, potravmatska stresna motnja, sindrom razdražljivega črevesja in depresija.[36] Sistematični pregled raziskav je pokazal statistično značilno povezavo med fibromialgijo ter psihično ali spolno zlorabo bodisi v otroštvu ali odraslosti, vendar je kakovost teh raziskav pomanjkljiva.[37]

Tveganje za razvoj fibromialgije lahko poveča tudi slab življenjski slog, ki vključuje kajenje, debelost in pomanjkanje telesne dejavnosti.[38] Metaanaliza podatkov je pokazala povezavo med psihično travmo in fibromialgijo, čeprav povezava ni tako močna kot pri sindromu kronične utrujenosti.[39]

Nekateri avtorji menijo, da je razvoj fibromialgije povezan s stresno pogojeno motnjo v delovanju hipotalamo-hipofizo-suprarenalno osjo; znano je namreč, da lahko stresne razmere vplivajo na delovanje omenjene osi.[40]

Motnje spanja[uredi | uredi kodo]

Slab spanec je eden od dejavnikov tveganja za pojav fibromialgije.[41] Leta 1975 je Moldofsky s sodelavci poročal o prisotnosti nenormalne aktivnosti možganskih valov alfa, izmerjenih z elektroencefalogramom (EEG) med spanjem NREM pri tako imenovanem »sindromu fibrozitisa«,[20] kot so nekoč imenovali fibromialgijo.[42]

Psihološki dejavniki[uredi | uredi kodo]

Obstajajo močni dokazi, da so fibromialgija in druge oblike kronične bolečine povezane z veliko depresivno motnjo,[43] vendar pa vzročni mehanizem ni pojasnjen.[44] Obsežen pregled raziskav, ki so preučevale povezavo med fibromialgijo in veliko depresivno motnjo, je pokazala na znatno podobnost v nevroendokrinih anomalijah, psiholoških značilnostih, telesnih simptomih in načinih zdravljenja, vendar pa trenutno znani izsledki ne podpirajo domneve, da gre za isto vzročno podlago ali da bi bili fibromialgija in velika depresivna motnja različni pojavni obliki iste bolezni.[45] Zaznavanje bolečine sicer temelji na vsaj dveh razsežnostih: senzorična (čutilna) razsežnost procesira jakost in lokacijo bolečine, afektivno-motivacijska razsežnost pa procesira neprijetnost občutka. Raziskava z uporabo funkcionalnega magnetnoresonančnega slikanja za ovrednotenje možganskih odzivov na bolečino pri bolnikih s fibromialgijo je pokazala, da so bili depresivni simptomi povezani z jakostjo odziva na povzročeno bolečino v možganskih predelih, kjer se procesira afektivno doživljanje bolečine, ne pa tudi v predelih senzoričnega procesiranja bolečine. Izsledki kažejo, da je pri fibromialgiji povečana senzorična razsežnost zaznane bolečine, ki je neodvisna od razpoloženjskih in čustvenih obdelav bolečine.[46]

Fibromialgijo so povezali tudi z bipolarno motnjo, zlasti njeno hipomanično komponento.[47]

Neceliakijska glutenska preobčutljivost[uredi | uredi kodo]

Vzrok fibromialgije bi lahko bila neceliakijska glutenska preobčutljivost, vendar so potrebne nadaljnje raziskave.[48][49]

Patofiziologija[uredi | uredi kodo]

Nenormalno procesiranje bolečine[uredi | uredi kodo]

Pri bolnikih s fibromialgijo so opazili anomalije v ascendentnih in descendentnih živčnih poti, ki so vključeni v zaznavanje bolečine. Za sprožitev bolečine pri bolnikih s fibromialgijo je potreben dražljaj, ki ima za polovico manjšo jakost, kot to velja za zdrave posameznike.[50] Strokovnjaki so predlagali, da mehanizem kronične bolečine temelji na senzitizaciji sekundarnih bolečinskih nevronov zaradi povečanega izločanja provnetnih citokinov in dušikovega oksida iz nevroglijskih celic.[51] Nekateri podatki, ki pa niso povsem enotni, kažejo na zmanjšane koncentracije serotonina v serumu in možgansko-hrbtenjačni tekočini. Izsledki prav tako kažejo spremembe v dopaminergičnem in noradrenergičnem signaliziranju.[52]

Teorije o vpletenosti monoaminov (kamor spadajo na primer serotonin, dopamin in noradrenalin) podpira tudi učinkovitost zdravljenja fibromialgije z monoaminergičnimi antidepresivi.[53][54]

Nevroendokrini sistem[uredi | uredi kodo]

Raziskave delovanja nevroendokrinega sistema in hipotalamo-hipofizo-suprarenalne osi pri bolnikih s fibromialgijo niso pokazali enoznačnih izsledkov. Ena od raziskav je pokazala višjo raven kortizola v plazmi pri bolnikih s fibromialgijo. Druge raziskave so potrdile le povezavo med višjim kortizolnim buditvenim odzivom in bolečino, ne pa tudi anomalij v samih koncentracijah kortizola.[50] Podatki kažejo tudi na povišane izhodiščne ravni ACTH-ja in povišan odziv na psihični stres, kar bi lahko bilo posledica zavrte negativne povratne zanke.[52]

Avtonomno živčevje[uredi | uredi kodo]

Pri bolnikih s fibromialgijo je lahko prisotno moteno delovanje avtonomnega živčevja, in sicer zmanjšan vazokonstrikcijski odziv, padec krvnega tlaka, zmanjšana variabilnost v srčni frekvenci ...[50]

Spanje[uredi | uredi kodo]

Pri bolnikih s fibromialgijo so pogosto prisotne motnje spanca, kot so nočno prebujanje, nespečnost in nasploh spanec slabe kakovosti, kar lahko doprinese k zaznavanju bolečine zaradi zmanjšanega sproščanja IGF-1 in rastnega hormona in posledično motene regeneracije tkiv. Okrepčilen spanec na drugi strani je pa povezan z izboljšanjem z bolečino povezane simptomatike.[50]

Imunski sistem[uredi | uredi kodo]

Obstajajo določene skupne značilnosti sindroma kronične utrujenosti in fibromialgije. Ena od raziskav je pokazala povečane ravni provnetnih citokinov, ki bi lahko povečali občutljivost za bolečino in doprinesli k razpoloženjskim težavam.[55] Poročali so o povišanih ravneh IL-1RA, interlevkina 6 in interlevkina 8.[56] Deloma naj bi k simptomom fibromialgije doprineslo nevrogeno vnetje.[57] Sistematični pregled raziskav pa je sicer pokazal, da so ravni večine citokinov primerljive med pacienti in posamezniki v kontrolnih skupinah, razen ravni antagonista za receptor IL-1 ter ravni IL-6 in IL-8.[58]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Lokacija devetih parov občutljivih točk, ki so opredeljeni v kriterijih ACR (American College of Rheumatology) iz leta 1990

Za diagnosticiranje fibromialgije ne obstaja posamezen test in tudi ni poenotenosti, kaj naj bi se upoštevalo kot pomembna diagnostična merila ter ali je sploh nepristranska diagnoza možna. V večini primerov so pri osebah s fibromialgijo laboratorijski izvidi brez posebnosti in številni simptomi spominjajo na druge revmatične bolezni, kot sta artritis in osteoporoza.

Diagnostična merila ACR iz leta 1990[uredi | uredi kodo]

Leta 1990 je Ameriška akademija za revmatologijo (American College of Rheumatology, ACR) opredelila sindrom fibromialgije za poseben bolezenski sindrom in oblikovala mednarodna diagnostična merila:[59]

  • najmanj 11 na pritisk občutljivih točk na različnih delih telesa od skupno 18 opredeljenih občutljivih točk (pri tem so lahko bolečine prisotne tudi drugod po telesu),
  • vsaj tri mesece trajajoča po telesu razširjena bolečina, ki zajema vse štiri telesne kvadrante (na levi in desni polovici telesa ter pod pasom in nad njim)[60][61] in
  • prisotnost motenj spanja.

Merila ACR za opredelitev bolnikov s fibromialgijo so bila prvotno namenjena kot vključitvena merila za raziskovalne namene in ne kot kriteriji za diagnosticiranje bolnikov, vendar so postala de facto tudi diagnostično orodje.

Izkazalo se je, da so merila ACR iz leta 1990 neustrezna in leta 2010 je ACR opredelila nova merila, ki omogoča lažje ugotavljanje in spremljanje bolezni.[59]

Diagnostična merila ACR iz leta 2010[uredi | uredi kodo]

Predeli določanja indeksa razširjene bolečine.

V novih merilih za opredelitev fibromialgije je ACR opustila vrednotenje na pritisk bolečih točk,[62] saj je bilo njihovo ocenjevanje podvrženo v veliki meri subjektivni presoji.[59] Namesto vrednotenja občutljivih točk nova merila uvajajo določanje indeksa razširjene bolečine in ugotavljanje resnosti simptomov:

  • Indeks razširjene bolečine (WPI, widespread pain index) vključuje boleče predele na obeh straneh telesa, ki jih bolnik občuti v zadnjem tednu. Možen rezultat je od 0 do 19. Ti predeli so: levi in desni ramenski obroč, leva in desna nadlahet, leva in desna podlahet, levi in desni kolk, levo in desno stegno, leva in desna golen, leva in desna stran čeljusti, vrat, prsni koš, trebuh, hrbet, križ.[59][62]:607
  • Na lestvici resnosti simptomov bolnik opredeli stopnjo resnosti (0 – brez težav, 1 – blage težave, 2 – zmerne težave ali 3 – hude težave) pri naslednjih simptomih: utrujenost, občutek nespočitosti po prebujanju, motnje pomnjenja (kognitivne motnje). Največje možno število točk je 9. Poleg tega bolnik obkroži med naštetimi simptomi tiste, ki jih je imel v zadnjem tednu (mišična bolečina, srbež, sindrom razdražljivega črevesja, piskanje v ušesih, utrujenost, bledenje prstov na mrazu, težave z mišljenjem in pomnjenjem, koprivnica, mišična šibkost, depresija, glavobol, zaprtje, omotičnost, siljenje na bruhanje, nespečnost, živčnost, bolečina/krči v zgornjem trebuhu, meglen vid, bolečina v prsnem košu, vročina, pekoča bolečina pri srcu, suhe oči, mravljinčenje, zvonjenje v ušesu, razjede v ustih, preobčutljivost za sonce, izguba ali sprememba okušanja, modrice, krči, izpadanje las, težko dihanje, pogosto odvajanje seča, izguba teka, pekoče odvajanje seča, kožni spuščaj, krči sečnega mehurja). Če bolnik ne označi nobenega simptoma, se mu dodeli 0 točk; če označi 1–10 simptomov, 1 točka; pri 11–24 simptomov, 2 točki in če označi več kot 25 simptomov, se mu dodelijo 3 točke). Število točk na osnovi označenih simptomov se prišteje točkam ovrednotenja resnosti simptomov (torej največje število točk je 9 + 3 = 12).[62]:607[59]

Za opredelitev fibromialgije so potrebni naslednji kriteriji:

  • indeks razširjenosti bolečine ≥ 7 in ocena resnosti simptomov SS ≥ 5 ALI indeks razširjenosti bolečine 3–6 in resnost simptomov ≥ 9,
  • simptomi so v podobni stopnji hudosti prisotni že vsaj tri mesece in
  • bolečina ni pojasnjena s katero drugo boleznijo.[62]:607

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Kot pri številnih drugih sindromih, kjer vzrok ni pojasnjen, tudi za fibromialgijo ne obstaja splošno sprejeta učinkovita oblika zdravljenja. Zdravljenje temelji zlasti na lajšanju simptomov. Dosežki v poznavanju patofiziologije fibromialgije so pomagali pri izboljšanju zdravljenja z določenimi zdravili, vedenjskimi intervencijami in telesno vadbo. Obravnava bolnika, ki vključuje njegovo izobraževanje, uporabo zdravil, izvajanje aerobne telesne vadbe in kognitivne vedenjske terapije, se je izkazala za učinkovito pri lajšanju bolečin in drugih s fibromialgijo povezanih simptomov.[63] Najprimernejše zdravljenje bolnika s fibromialgijo je integrirani multidisciplinarni pristop, ki vključuje farmakološko in nefarmakološko zdravljenje ter tako cilja na številne mehanizme, ki sprožajo bolezen.[8][64] Nobeden od posameznih ukrepov ni učinkovit za vse bolnike[65] in tudi ne obstaja zlat standard zdravljenja.[66][67]

Metaanaliza, ki so jo opravili skupno na 1.119 bolnikih, je našla močan dokaz za kratkoročno učinkovitost večkomponentnega zdravljenja na ključne simptome bolezni.[68] Za učinkovitost multidisciplinarnih rehabilitacijskih programov so dokazi šibki.[69]

Nefarmakološko zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Pri zdravljenju fibromialgije ima nefarmakološko zdravljenje velik pomen in zajema poučevanje bolnika o bolezni, izogibanje stresu, sproščanje, postopno telesno vadbo, ureditev nespečnosti, skrb za zdravo prehrano in zdrav življenjski slog.[12]

Kognitivna vedenjska terapija[uredi | uredi kodo]

Kognitivna vedenjska terapija in sorodne psihološke in vedenjske terapije imajo majhen do zmeren učinek na zmanjšanje simptomov pri fibromialgiji.[70][71] Učinek je majhen zlasti, če se kognitivna vedenjska terapija uporablja samostojno, učinkovitost pa se znatno poveča, če je del širšega multidisciplinarnega programa.[72] Največji učinki se dosežejo, če se kombinira s telesno vadbo.[63][73]

Sistematični pregled raziskav iz leta 2010 je pokazal, da kognitivna vedenjska terapija izboljša bolnikovo soočanje z bolečino in zmanjša število obiskov pri zdravniku po opravljeni terapiji, vendar pa ni učinkovita pri samem lajšanju bolečine ter blaženju drugih simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in z zdravjem povezano zmanjšanje kakovosti življenja. Izboljšalo se je tudi depresivno počutje bolnikov, vendar v analizi niso mogli potrditi, da gre za nepristransko izboljšanje.[74]

Duhovno-telesne tehnike[uredi | uredi kodo]

Duhovno-telesne tehnike se osredinjajo na sovplivanje možganov, duha, telesa in vedénja. Temeljijo na holističnem načelu medsebojne povezanosti duha in telesa in pacient z usvojitvijo tehnik občuti izboljšanje v duševnem in telesnem počutju ter ima v procesu zdravljenja aktivno vlogo.[75] Obstaja več takih tehnik, kot so čuječnost, joga, taj či, metoda biološke povratne zanke ... Obstajajo šibki dokazi o učinkovitosti psiholoških intervencij pri zdravljenju fibromialgije, za učinkovitost drugih, tako imenovanih duhovno-telesnih tehnik, pa dokazov ni.[75]

Telesna vadba[uredi | uredi kodo]

Obstajajo močni dokazi, da pri nekaterih bolnikih s fibromialgijo telesna vadba izboljša telesno počutje in spanec ter lahko tudi ublaži bolečino in utrujenost.[76][77] Zlasti močni dokazi so o učinkovitosti aerobne telesne vadbe pri nekaterih bolnikih.[78] Priporoča se program postopnega intenziviranja telesne vadbe, s kratkimi, a pogostimi telesnimi aktivnostmi v začetku.[79]

Zdravila[uredi | uredi kodo]

Za zdravljenje fibromialgije so bila preizkušena nekatera zdravila za zdravljenje nevropatske bolečine. Ta zdravila vključujejo antidepresive, nevromodulatorje in protibolečinska zdravila. Pri bolnikih, ki imajo tudi sindrom nemirnih nog, so lahko primerni dopaminski agonisti. Uporaba običajnih analgetikov za zdravljenje fibromialgije ni priporočljiva. Pri zdravljenju so ob uporabi zdravil pomembni tudi nefarmakološki ukrepi.[8]

Kanadske in ameriške oblasti so za zdravljenje fibromialgije odobrile pregabalin[80] in duloksetin. V ZDA je dovoljenje za promet z zdravilom za indikacijo fibromialgije prejelo tudi zdravilo milnacipran, Evropska agencija za zdravila pa ga ni odobrila.[81]

Antidepresivi[uredi | uredi kodo]

Andidepresivi so lahko pri bolniku s fibromialgiju učinkoviti pri lajšanju bolečine, depresije, utrujenosti, motnjah spanca in nasploh lahko izboljšajo bolnikovo z zdravjem povezano kakovost življenja."[82] Cilj zdravljenja z antidepresivi je lajšanje simptomov. Zlasti pri dolgotrajni uporabi je treba pretehtati koristi in neželene učinke. Manjši delež bolnikov ima ob uporabi zaviralcev privzema serotonina in noradrenalina (duloksetina ali milnaciprana) ali tricikličnih antidepresivov (amitriptilin) znatno izboljšanje stanja, vendar pa so pri številnih bolnikih neželeni učinki izrazitejši od same učinkovitosti teh zdravil.[83][84] Amitriptilin se pogosto uporablja kot zdravilo izbora, vendar pa so dokazi za tako uporabo šibki.[85]

Od začetka jemanja antidepresivov do nastopa učinka lahko traja precej časa, in sicer do tri mesece pri amitriptilinu in med tri in šest mesecev pri doluksetinu in milnacipranu. Ob prenehanju jemanja nekaterih zdravil se lahko pojavi odtegnitveni sindrom, zato se priporoča postopno zmanjševanje odmerka.[13]

Trenutni podatki za selektivne zaviralce privzema serotonina kažejo na podobno razmerje med koristmi in tveganji.[86] Uporabljajo se zlasti za lajšanje depresije pri bolnikih s fibromialgijo.[87] Med selektivnimi zaviralci privzema serotonina sta fluoksetin in paroksetin bolj učinkovita kot citalopram.[8]

Nevromodulatorji[uredi | uredi kodo]

Obstajajo raziskave o učinkovitosti gabapentina in pregabalina, ki sta sicer protiepileptični zdravili,[7][88] a sta učinkovita pri zdravljenju boleče diabetične nevropatije in postherpetične nevralgije. Najverjetneje delujeta tako, da se vežeta z napetostno odvisnimi kalcijevimi kanalčki v osrednjem živčevju in preprečita vstop kalcija v nevron, s tem pa zmanjšata sproščanje ekscitatornih transmitorjev.[8] Trenutno razpoložljivi podatki kažejo, da je lahko gabapentin glede lajšanja bolečine učinkovit pri 18 % bolnikov s fibromialgijo.[7] Ker ni možno predvideti, kateri bolniki imajo večjo verjetnost, da se bodo odzvali na zdravljenje, se lahko uvede kratko poskusno obdobje zdravljenja za ugotovitev učinkovitosti. Okoli 60 % bolnikov, ki uporablja gabapentin za lajšanje bolečine pri sindromu fibromialgije, izkusi neprijetne neželene učinke, kot so omotica, težave pri hoji ter zatekanje zaradi nabiranja tekočine.[89] Pregabalin je izkazal učinkovitost pri okoli 9 % bolnikov.[90]

Opiodi[uredi | uredi kodo]

Uporaba opioidnih analgetikov za zdravljenje fibromialgije je strokovno sporna. Noben opioidni analgetik ni uradno odobren za zdravljenje te bolezni.[91] Uporaba konvencionalnih opioidnih analgetikov pri zdravljenju fibromialgije je pokazala različne rezultate. Splošna slaba učinkovitost le-teh je lahko posledica povečanega sproščanja endorfina in zmanjšane vezave na mu-opiatne receptorje pri bolnikih s fibromialgijo v primerjavi s kontrolno skupino zdravih ljudi.[8]

Smernice Evropske lige za boj proti revmatizmu (EULAR) iz leta 2008 so priporočile uporabo tramadola in drugih šibkih opioidov za lajšanje bolečine, ne priporoča pa uporabe močnih opioidov.[92] V pregledu raziskav iz leta 2015 so dokazali, da je uporaba tramadola smiselna, če druga zdravila ne učinkujejo.[91] Izsledki pregleda raziskav iz leta 2018 so našli le malo dokazov za korist kombiniranja tramadola s paracetamolom v primerjavi z zdravljenjem samo s tramadolom.[93] Glede na teorijo Goldenberga in sodelavcev naj bi tramadol pri fibromialgiji izkazoval učinek zaradi zaviranja ponovnega privzema serotonina in noradrenalina in ne zaradi siceršnjega agonističnega delovanja na opioidne receptorje.[10]

Velika raziskava na bolnikih iz ZDA med letoma 2005 in 2007 je pokazala, da je 37,4 % bolnikov uporabljalo kratkodelujoče opioide in 8,3 % bolnikov dolgodelujoče opioide.[94] Od tistih, ki so jim predpisali kratkodelujoče opioide, jih je 10 % uporabljalo tramadol.[95] Kanadska raziskava iz leta 2011 na 457 bolnikih s fibromialgijo je pokazala, da so 32 % bolnikom predpisali opioide, od tega dvema tretjinama močne opioide.[96]

Druga zdravila[uredi | uredi kodo]

Dopaminski agonisti (npr. pramipeksol in ropinirol) so izkazali učinkovitost pri manjšem deležu bolnikov,[97] pri tem pa so za nekatere bolnike lahko neželeni učinki zelo moteči in se lahko kažejo tudi na primer kot impulzivno nakupovanje ali kockanje.[98]

Prognoza[uredi | uredi kodo]

Fibromialgija ni degenerativna bolezen in ne skrajšuje pričakovane življenjske dobe, je pa kronična bolečina trajna in razširjena po telesu. Večina bolnikov poroča, da simptomi vztrajajo in se ne izboljšujejo. Bolezen vpliva na različna področja življenja, kot so delo, izobraževanje ter zmožnost posameznika, da se spoprijema z življenjskimi težavami.[99]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Fibromialgija prizadene po ocenah 2–8 % prebivalstva.[4][100] Upoštevajoč kriterije za diagnosticiranje fibromialgije iz leta 2014 se pri ženskah pojavlja približno dvakrat pogosteje.[4] Natančnih podatkov o številu obolelih v Sloveniji ni.[12]

Po ocenah okoli 75 % bolnikov ni diagnosticiranih.[26]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515289/fibromialgija?query=fibromialgija&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 15. 2. 2020.
  2. "Neurology Now: Fibromyalgia: Is Fibromyalgia Real? | American Academy of Neurology". tools.aan.com. oktober 2009. Pridobljeno dne 1. 6. 2018. od dne december 2019[slepa povezava]
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Ngian GS, Guymer EK, Littlejohn GO (februar 2011). "The use of opioids in fibromyalgia". Int J Rheum Dis. 14 (1): 6–11. doi:10.1111/j.1756-185X.2010.01567.x. PMID 21303476.
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 4,16 4,17 Clauw, Daniel J. (16. 4. 2014). "Fibromyalgia". JAMA. 311 (15): 1547–1555. doi:10.1001/jama.2014.3266. PMID 24737367.
  5. 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 5,13 5,14 5,15 "Questions and Answers about Fibromyalgia". NIAMS. julija 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. 3. 2016. Pridobljeno dne 15. 3. 2016.
  6. Ferri, Fred F. (2010). Ferri's differential diagnosis : a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders (2. izd.). Philadelphia, PA: Elsevier/Mosby. str. Chapter F. ISBN 978-0323076999.
  7. 7,0 7,1 7,2 Cooper, TE; Derry, S; Wiffen, PJ; Moore, RA (3. 1. 2017). "Gabapentin for fibromyalgia pain in adults". The Cochrane Database of Systematic Reviews. 1: CD012188. doi:10.1002/14651858.CD012188.pub2. PMC 6465053. PMID 28045473.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 8,7 8,8 Zaletel M. (2010). Zdravljenje fibromialgije. Rehabilitacija (Ljubljana), letnik 9, suplement 2, str. 47-52. URN:NBN:SI:DOC-6X0DVYLF
  9. 9,0 9,1 Buskila D, Sarzi-Puttini P (2006). "Biology and therapy of fibromyalgia. Genetic aspects of fibromyalgia syndrome". Arthritis Research & Therapy. 8 (5): 218. doi:10.1186/ar2005. PMC 1779444. PMID 16887010.
  10. 10,0 10,1 Goldenberg, DL; Clauw, DJ; Palmer, RE; Clair, AG (maj 2016). "Opioid Use in Fibromyalgia: A Cautionary Tale". Mayo Clinic Proceedings (Review). 91 (5): 640–648. doi:10.1016/j.mayocp.2016.02.002. PMID 26975749.
  11. Sumpton, JE; Moulin, DE (2014). Fibromyalgia. Handbook of Clinical Neurology. 119. str. 513–527. doi:10.1016/B978-0-7020-4086-3.00033-3. ISBN 9780702040863. PMID 24365316.
  12. 12,0 12,1 12,2 Kos - Golja M. Fibromialgija iz zornega kota revmatologa. V: Zbornik fibromialgija 2004–2014, Društvo za fibromialgijo, Ljubljana 2014: 12–14.
  13. 13,0 13,1 Häuser W, Eich W, Herrmann M, Nutzinger DO, Schiltenwolf M, Henningsen P (junij 2009). "Fibromyalgia syndrome: classification, diagnosis, and treatment". Dtsch Arztebl Int. 106 (23): 383–391. doi:10.3238/arztebl.2009.0383. PMC 2712241. PMID 19623319.
  14. Wang, SM; Han, C; Lee, SJ; Patkar, AA; Masand, PS; Pae, CU (junij 2015). "Fibromyalgia diagnosis: a review of the past, present and future". Expert Review of Neurotherapeutics. 15 (6): 667–679. doi:10.1586/14737175.2015.1046841. PMID 26035624.
  15. Bergmann, Uri (2012). Neurobiological foundations for EMDR practice. New York, NY: Springer Pub. Co. str. 165. ISBN 9780826109385.
  16. 16,0 16,1 16,2 16,3 Hawkins RA (september 2013). "Fibromyalgia: A Clinical Update". Journal of the American Osteopathic Association. 113 (9): 680–689. doi:10.7556/jaoa.2013.034. PMID 24005088.
  17. Sonc M., Vidmar G., Hlebš S. (2010). Zanesljivost in veljavnost v slovenščino prevedenega vprašalnika o težavah zaradi fibromialgije. Rehabilitacija (Ljubljana), letnik 9, številka 1, str. 23-31.
  18. "Information on Fibromyalgia". Healthline.com. 21. 8. 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. 1. 2012. Pridobljeno dne 26. 8. 2012.
  19. Wallace DJ, Hallegua DS (oktober 2002). "Fibromyalgia: the gastrointestinal link". Curr Pain Headache Rep. 8 (5): 364–368. doi:10.1007/s11916-996-0009-z. PMID 15361320.
  20. 20,0 20,1 Moldofsky H, Scarisbrick P, England R, Smythe H (1975). "Musculoskeletal symptoms and non-REM sleep disturbance in patients with "fibrositis syndrome" and healthy subjects". Psychosom Med. 37 (4): 341–351. doi:10.1097/00006842-197507000-00008. PMID 169541. Pridobljeno dne 21. 5. 2008.
  21. Glass JM (december 2006). "Cognitive dysfunction in fibromyalgia and chronic fatigue syndrome: new trends and future directions". Curr Rheumatol Rep. 8 (6): 425–429. doi:10.1007/s11926-006-0036-0. PMID 17092441.
  22. 22,0 22,1 22,2 Leavitt F, Katz RS, Mills M, Heard AR (2002). "Cognitive and Dissociative Manifestations in Fibromyalgia". J Clin Rheumatol. 8 (2): 77–84. doi:10.1097/00124743-200204000-00003. PMID 17041327.
  23. 23,0 23,1 23,2 Buskila D, Cohen H (oktober 2007). "Comorbidity of fibromyalgia and psychiatric disorders". Curr Pain Headache Rep. 11 (5): 333–338. doi:10.1007/s11916-007-0214-4. PMID 17894922.
  24. Yunus MB (June 2007). "Role of central sensitization in symptoms beyond muscle pain, and the evaluation of a patient with widespread pain". Best Pract Res Clin Rheumatol. 21 (3): 481–97. doi:10.1016/j.berh.2007.03.006. PMID 17602995.
  25. Maletic V, Raison CL (2009). "Neurobiology of depression, fibromyalgia and neuropathic pain". Front Biosci. 14: 5291–5338. doi:10.2741/3598. PMID 19482616.
  26. 26,0 26,1 Clauw DJ, Arnold LM, McCarberg BH (september 2011). "The science of fibromyalgia". Mayo Clin Proc. 86 (9): 907–911. doi:10.4065/mcp.2011.0206. PMC 3258006. PMID 21878603.
  27. Zaletel M. Ali je fibromialgija nevrološka bolezen? V: Zbornik fibromialgija 2004–2014, Društvo za fibromialgijo, Ljubljana 2014: 15–19.
  28. Cohen H, Buskila D, Neumann L, Ebstein RP (marec 2002). "Confirmation of an association between fibromyalgia and serotonin transporter promoter region (5- HTTLPR) polymorphism, and relationship to anxiety-related personality traits". Arthritis Rheum. 46 (3): 845–847. doi:10.1002/art.10103. PMID 11920428.
  29. Buskila D, Dan B, Cohen H, Hagit C, Neumann L, Lily N, Ebstein RP (avgust 2004). "An association between fibromyalgia and the dopamine D4 receptor exon III repeat polymorphism and relationship to novelty seeking personality traits". Mol. Psychiatry. 9 (8): 730–731. doi:10.1038/sj.mp.4001506. PMID 15052273.
  30. Zubieta JK, Heitzeg MM, Smith YR, Bueller JA, Xu K, Xu Y, Koeppe RA, Stohler CS, Goldman D (februar 2003). "COMT val158met genotype affects mu-opioid neurotransmitter responses to a pain stressor". Science. 299 (5610): 1240–1243. doi:10.1126/science.1078546. PMID 12595695.
  31. Narita M, Nishigami N, Narita N, Yamaguti K, Okado N, Watanabe Y, Kuratsune H (november 2003). "Association between serotonin transporter gene polymorphism and chronic fatigue syndrome". Biochem. Biophys. Res. Commun. 311 (2): 264–266. doi:10.1016/j.bbrc.2003.09.207. PMID 14592408.
  32. Camilleri M, Atanasova E, Carlson PJ, Ahmad U, Kim HJ, Viramontes BE, McKinzie S, Urrutia R (avgust 2002). "Serotonin-transporter polymorphism pharmacogenetics in diarrhea-predominant irritable bowel syndrome". Gastroenterology. 123 (2): 425–432. doi:10.1053/gast.2002.34780. PMID 12145795.
  33. Hudson JI, Mangweth B, Pope HG, De Col C, Hausmann A, Gutweniger S, Laird NM, Biebl W, Tsuang MT (februar 2003). "Family study of affective spectrum disorder". Arch. Gen. Psychiatry. 60 (2): 170–177. doi:10.1001/archpsyc.60.2.170. PMID 12578434.
  34. Lee YH, Choi SJ, Ji JD, Song GG (februar 2012). "Candidate gene studies of fibromyalgia: a systematic review and meta-analysis". Rheumatol. Int. 32 (2): 417–426. doi:10.1007/s00296-010-1678-9. PMID 21120487.
  35. Anderberg UM, Marteinsdottir I, Theorell T, von Knorring L (avgust 2000). "The impact of life events in female patients with fibromyalgia and in female healthy controls". Eur Psychiatry. 15 (5): 33–41. doi:10.1016/S0924-9338(00)00397-7. PMID 10954873.
  36. Schweinhardt, Petra; Sauro, Khara M.; Bushnell, M. Catherine (1. 10. 2008). "Fibromyalgia: a disorder of the brain?". The Neuroscientist: A Review Journal Bringing Neurobiology, Neurology and Psychiatry. 14 (5): 415–421. doi:10.1177/1073858407312521. ISSN 1073-8584. PMID 18270311.
  37. Häuser W, Kosseva M, Üceyler N, Klose P, Sommer C (2011). "Emotional, physical, and sexual abuse in fibromyalgia syndrome: A systematic review with meta-analysis". Arthritis Care & Research. 63 (6): 808–820. doi:10.1002/acr.20328. PMID 20722042.
  38. Sommer C, Häuser W, Burgmer M, Engelhardt R, Gerhold K, Petzke F, Schmidt-Wilcke T, Späth M, Tölle T, Uçeyler N, Wang H, Winkelmann A, Thieme K (junij 2012). "[Etiology and pathophysiology of fibromyalgia syndrome]". Schmerz. 26 (3): 259–267. doi:10.1007/s00482-012-1174-0. PMID 22760458.
  39. Afari, Niloofar; Ahumada, Sandra M.; Wright, Lisa Johnson; Mostoufi, Sheeva; Golnari, Golnaz; Reis, Veronica; Cuneo, Jessica Gundy (21. 1. 2017). "Psychological Trauma and Functional Somatic Syndromes: A Systematic Review and Meta-Analysis". Psychosomatic Medicine. 76 (1): 2–11. doi:10.1097/PSY.0000000000000010. ISSN 0033-3174. PMC 3894419. PMID 24336429.
  40. McBeth J, Chiu YH, Silman AJ, Ray D, Morriss R, Dickens C, Gupta A, Macfarlane GJ (2005). "Hypothalamic-pituitary-adrenal stress axis function and the relationship with chronic widespread pain and its antecedents". Arthritis Research & Therapy. 7 (5): R992–R1000. doi:10.1186/ar1772. PMC 1257426. PMID 16207340.
  41. Clauw, DJ (16. 4. 2014). "Fibromyalgia: a clinical review". JAMA. 311 (15): 1547–1555. doi:10.1001/jama.2014.3266. PMID 24737367.
  42. https://www.medicinenet.com/fibromyalgia_facts/article.htm, vpogled: 17. 2. 2020.
  43. Goldenberg DL (april 1999). "Fibromyalgia syndrome a decade later: what have we learned?". Arch. Intern. Med. 159 (8): 777–785. doi:10.1001/archinte.159.8.777. PMID 10219923.
  44. Geoffroy PA, Amad A, Gangloff C, Thomas P (maj 2012). "Fibromyalgia and psychiatry: 35 years later… what's new?". Presse Méd. 41 (5): 555–565. doi:10.1016/j.lpm.2011.08.008. PMID 21993145.
  45. Pae CU, Luyten P, Marks DM, Han C, Park SH, Patkar AA, Masand PS, Van Houdenhove B (avgust 2008). "The relationship between fibromyalgia and major depressive disorder: a comprehensive review". Curr Med Res Opin. 24 (8): 2359–2371. doi:10.1185/03007990802288338. PMID 18606054.
  46. Giesecke T, Gracely RH, Williams DA, Geisser ME, Petzke FW, Clauw DJ (maj 2005). "The relationship between depression, clinical pain, and experimental pain in a chronic pain cohort" (PDF). Arthritis Rheum. 52 (5): 1577–1584. doi:10.1002/art.21008. hdl:2027.42/39113. PMID 15880832.
  47. Alciati A, Sarzi-Puttini P, Batticiotto A, Torta R, Gesuele F, Atzeni F, Angst J (2012). "Overactive lifestyle in patients with fibromyalgia as a core feature of bipolar spectrum disorder". Clinical and Experimental Rheumatology. 30 (6): 122–128. PMID 23261011.
  48. Rossi A, Di Lollo AC, Guzzo MP, Giacomelli C, Atzeni F, Bazzichi L, Di Franco M (2015). "Fibromyalgia and nutrition: what news?". Clin Exp Rheumatol. 33 (1 Suppl 88): S117–25. PMID 25786053.
  49. San Mauro Martín I, Garicano Vilar E, Collado Yurrutia L, Ciudad Cabañas MJ (decembra 2014). "[Is gluten the great etiopathogenic agent of disease in the XXI century?] [Article in Spanish]". Nutr Hosp. 30 (6): 1203–1210. doi:10.3305/nh.2014.30.6.7866. PMID 25433099.
  50. 50,0 50,1 50,2 50,3 Bradley, Laurence A. (20. 1. 2017). "Pathophysiology of Fibromyalgia". The American Journal of Medicine. 122 (12 Suppl): S22–30. doi:10.1016/j.amjmed.2009.09.008. ISSN 0002-9343. PMC 2821819. PMID 19962493.
  51. Solitar, Bruce M. (1. 1. 2010). "Fibromyalgia: knowns, unknowns, and current treatment". Bulletin of the NYU Hospital for Joint Diseases. 68 (3): 157–161. ISSN 1936-9727. PMID 20969544.
  52. 52,0 52,1 Bellato, Enrico; Marini, Eleonora; Castoldi, Filippo; Barbasetti, Nicola; Mattei, Lorenzo; Bonasia, Davide Edoardo; Blonna, Davide (1. 1. 2012). "Fibromyalgia Syndrome: Etiology, Pathogenesis, Diagnosis, and Treatment". Pain Research and Treatment. 2012: 426130. doi:10.1155/2012/426130. ISSN 2090-1542. PMC 3503476. PMID 23213512.
  53. Dadabhoy, Dina; Clauw, Daniel J. (1. 7. 2006). "Therapy Insight: fibromyalgia—a different type of pain needing a different type of treatment". Nature Clinical Practice Rheumatology. 2 (7): 364–372. doi:10.1038/ncprheum0221. ISSN 1745-8382. PMID 16932722.
  54. Marks, David M; Shah, Manan J; Patkar, Ashwin A; Masand, Prakash S; Park, Geun-Young; Pae, Chi-Un (20 January 2017). "Serotonin-Norepinephrine Reuptake Inhibitors for Pain Control: Premise and Promise". Current Neuropharmacology. 7 (4): 331–336. doi:10.2174/157015909790031201. ISSN 1570-159X. PMC 2811866. PMID 20514212.
  55. Dell'Osso, Liliana; Bazzichi, Laura; Baroni, Stefano; Falaschi, Valentina; Conversano, Ciro; Carmassi, Claudia; Marazziti, Donatella (1. 1. 2015). "The inflammatory hypothesis of mood spectrum broadened to fibromyalgia and chronic fatigue syndrome". Clinical and Experimental Rheumatology. 33 (1 Suppl 88): S109–116. ISSN 0392-856X. PMID 25786052.
  56. Rodriguez-Pintó, Ignasi; Agmon-Levin, Nancy; Howard, Amital; Shoenfeld, Yehuda (1. 10. 2014). "Fibromyalgia and cytokines". Immunology Letters. 161 (2): 200–203. doi:10.1016/j.imlet.2014.01.009. ISSN 1879-0542. PMID 24462815.
  57. Littlejohn, Geoffrey (1. 11. 2015). "Neurogenic neuroinflammation in fibromyalgia and complex regional pain syndrome". Nature Reviews. Rheumatology. 11 (11): 639–648. doi:10.1038/nrrheum.2015.100. ISSN 1759-4804. PMID 26241184.
  58. Uçeyler, Nurcan; Häuser, Winfried; Sommer, Claudia (28. 10. 2011). "Systematic review with meta-analysis: cytokines in fibromyalgia syndrome". BMC Musculoskeletal Disorders. 12: 245. doi:10.1186/1471-2474-12-245. ISSN 1471-2474. PMC 3234198. PMID 22034969.
  59. 59,0 59,1 59,2 59,3 59,4 Logar D., Kos - Golja M. Nova diagnostična merila za sindrom fibromialgije. V: Zbornik fibromialgija 2004–2014, Društvo za fibromialgijo, Ljubljana 2014: 10–11.
  60. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. 4. 2011. Pridobljeno dne 5. 4. 2011.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  61. "Fibromyalgia". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. 6. 2013. Pridobljeno dne 17. 5. 201. Preveri vrednosti datuma v: |accessdate= (pomoč)
  62. 62,0 62,1 62,2 62,3 Wolfe, F; et al. (maja 2010). "The American College of Rheumatology Preliminary Diagnostic Criteria for Fibromyalgia and Measurement of Symptom Severity". Arthritis Care Res. 62 (5): 600–610. doi:10.1002/acr.20140. hdl:2027.42/75772. PMID 20461783.
  63. 63,0 63,1 Goldenberg DL (2008). "Multidisciplinary modalities in the treatment of fibromyalgia". J Clin Psychiatry. 69 (2): 30–4. PMID 18537461.
  64. Clauw, D. (2014). "Fibromyalgia: A clinical review". Journal of the American Medical Association. 311 (15): 1547–1555. doi:10.1001/jama.2014.3266. PMID 24737367.
  65. Okifuji, A.; Hare, B.D. (2013). "Management of fibromyalgia syndrome: Review of evidence". Pain Therapy. 2 (2): 87–104. doi:10.1007/s40122-013-0016-9. PMC 4107911. PMID 25135147.
  66. Williams, A.C.D.; Eccleston, C.; Morley, S. (2009). "Psychological therapies for the management of chronic pain (excluding headache) in adults". Cochrane Database of Systematic Reviews. 11: 108–111. doi:10.1002/14651858.CD007407.pub3. PMC 6483325. PMID 23152245.
  67. Abeles, M.; Solitar, B.M.; Pillinger, M.H.; Abeles, A.M. (2008). "Update of fibromyalgia therapy". American Journal of Medicine. 121 (7): 555–561. doi:10.1016/j.amjmed.2008.02.036. PMID 18589048.
  68. Hauser W, Bernardy K, Arnold B, Offenbacher M, Schiltenwolf M (2009). "Efficacy of multicomponent treatment in fibromyalgia syndrome: A meta-analysis of randomized controlled clinical trials". Arthritis Care & Research. 61 (2): 216–224. doi:10.1002/art.24276. PMID 19177530.
  69. Karjalainen, Kaija A; Malmivaara, Antti; van Tulder, Maurits W; Roine, Risto; Jauhiainen, Merja; Hurri, Heikki; Koes, Bart W (26. 7. 1999). "Multidisciplinary rehabilitation for fibromyalgia and musculoskeletal pain in working age adults". Cochrane Database of Systematic Reviews (2): CD001984. doi:10.1002/14651858.cd001984. ISSN 1465-1858. PMID 10796458.
  70. Bernardy K, Klose P, Busch AJ, Choy EH, Häuser W (10. 9. 2013). "Cognitive behavioral therapies for fibromyalgia". The Cochrane Database of Systematic Reviews. 9 (9): CD009796. doi:10.1002/14651858.CD009796.pub2. PMC 6481397. PMID 24018611.
  71. Glombiewski, J.A.; Sawyer, A.T.; Gutermann, A.T.; Koenig, K.; Rief, W.; Hofmann, S.G. (2010). "Psychological treatments for fibromyalgia: A meta-analysis". Pain. 151 (2): 280–295. doi:10.1016/j.pain.2010.06.011. PMID 20727679.
  72. Glombiewski, J.A.; Sawyer, A.T.; Gutermann, A.T.; Koenig, K.; Rief, W.; Hofmann, S.G. (2010). "Psychological treatments for fibromyalgia: A meta analysis". Pain. 151 (2): 280–295. doi:10.1016/j.pain.2010.06.011. PMID 20727679.
  73. Williams DA (avgust 2003). "Psychological and behavioral therapies in fibromyalgia and related syndromes". Best Pract Res Clin Rheumatol. 17 (4): 649–665. doi:10.1016/S1521-6942(03)00034-2. PMID 12849717.
  74. Bernardy K, Füber N, Köllner V, Häuser W (oktober 2010). "Efficacy of cognitive-behavioral therapies in fibromyalgia syndrome – a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials". J. Rheumatol. 37 (10): 1991–2005. doi:10.3899/jrheum.100104. PMID 20682676.
  75. 75,0 75,1 Theadom, Alice; Cropley, Mark; Smith, Helen E.; Feigin, Valery L.; McPherson, Kathryn (2015-04-09). "Mind and body therapy for fibromyalgia". The Cochrane Database of Systematic Reviews (4): CD001980. doi:10.1002/14651858.CD001980.pub3. ISSN 1469-493X. PMID 25856658.
  76. Busch, A. J.; Barber, K. a. R.; Overend, T. J.; Peloso, P. M. J.; Schachter, C. L. (2007-10-17). "Exercise for treating fibromyalgia syndrome". The Cochrane Database of Systematic Reviews (4): CD003786. doi:10.1002/14651858.CD003786.pub2. ISSN 1469-493X. PMID 17943797.
  77. Gowans SE, deHueck A (2004). "Effectiveness of exercise in management of fibromyalgia". Current Opinion in Rheumatology. 16 (2): 138–42. doi:10.1097/00002281-200403000-00012. PMID 14770100.
  78. Goldenberg DL, Burckhardt C, Crofford L (november 2004). "Management of fibromyalgia syndrome". Journal of the American Medical Association. 292 (19): 2388–2395. doi:10.1001/jama.292.19.2388. ISSN 0098-7484. PMID 15547167.
  79. Ryan S (2013). "Care of patients with fibromyalgia: Assessment and management". Nursing Standard. 28 (13): 37–43. doi:10.7748/ns2013.11.28.13.37.e7722. PMID 24279570.
  80. "FDA Approves First Drug for Treating Fibromyalgia" (Sporočilo za javnost). U.S. Food and Drug Administration. 21. 6. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. 2. 2008. Pridobljeno dne 14. 1. 2008.
  81. European Medicines Agency. "Questions and answers on the recommendati on for the refusal of the marketing authorisation for Milnacipran Pierre Fabre Médicament/Impulsor" (PDF). European Medicines Agency. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 22. 2. 2014. Pridobljeno dne 30. 5. 2013.
  82. Häuser W, Bernardy K, Uçeyler N, Sommer C (januar 2009). "Treatment of fibromyalgia syndrome with antidepressants: a meta-analysis". JAMA. 301 (2): 198–209. doi:10.1001/jama.2008.944. PMID 19141768.
  83. Häuser W, Wolfe F, Tölle T, Uçeyler N, Sommer C (aApril 2012). "The role of antidepressants in the management of fibromyalgia syndrome: a systematic review and meta-analysis". CNS Drugs. 26 (4): 297–307. doi:10.2165/11598970-000000000-00000. PMID 22452526. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)
  84. Cording, Malene; Derry, Sheena; Phillips, Tudor; Moore, R. Andrew; Wiffen, Philip J. (2015-10-20). "Milnacipran for pain in fibromyalgia in adults". The Cochrane Database of Systematic Reviews (10): CD008244. doi:10.1002/14651858.CD008244.pub3. ISSN 1469-493X. PMC 6481368. PMID 26482422.
  85. Moore, RA; Derry, S; Aldington, D; Cole, P; Wiffen, PJ (31. 7. 2015). "Amitriptyline for fibromyalgia in adults". The Cochrane Database of Systematic Reviews. 7 (7): CD011824. doi:10.1002/14651858.CD011824. PMC 6485478.
  86. Häuser, Winfried; Walitt, Brian; Fitzcharles, Mary-Ann; Sommer, Claudia (1 January 2014). "Review of pharmacological therapies in fibromyalgia syndrome". Arthritis Research & Therapy. 16 (1): 201. doi:10.1186/ar4441. ISSN 1478-6362. PMC 3979124. PMID 24433463.
  87. Walitt, Brian; Urrútia, Gerard; Nishishinya, María Betina; Cantrell, Sarah E; Häuser, Winfried (5. 6. 2015). "Selective serotonin reuptake inhibitors for fibromyalgia syndrome". Cochrane Database of Systematic Reviews (6): CD011735. doi:10.1002/14651858.cd011735. ISSN 1465-1858. PMC 4755337. PMID 26046493.
  88. Üçeyler N, Sommer C, Walitt B, Häuser W (2013). "Anticonvulsants for fibromyalgia". Cochrane Database Syst Rev. 10 (10): CD010782. doi:10.1002/14651858.CD010782. PMID 24129853. (Umaknjeno. If this is intentional, please replace {{Retracted}} with {{Retracted|intentional=yes}}.)
  89. Wiffen, PJ; Derry, S; Bell, RF; Rice, AS; Tölle, TR; Phillips, T; Moore, RA (9 June 2017). "Gabapentin for chronic neuropathic pain in adults". The Cochrane Database of Systematic Reviews. 6: CD007938. doi:10.1002/14651858.CD007938.pub4. PMC 6452908. PMID 28597471.
  90. Derry, Sheena; Cording, Malene; Wiffen, Philip J.; Law, Simon; Phillips, Tudor; Moore, R. Andrew (29. 9. 2016). "Pregabalin for pain in fibromyalgia in adults". The Cochrane Database of Systematic Reviews. 9: CD011790. doi:10.1002/14651858.CD011790.pub2. ISSN 1469-493X. PMC 6457745. PMID 27684492.
  91. 91,0 91,1 MacLean, AJ; Schwartz, TL (May 2015). "Tramadol for the treatment of fibromyalgia". Expert Review of Neurotherapeutics. 15 (5): 469–475. doi:10.1586/14737175.2015.1034693. PMID 25896486.
  92. Carville SF, Arendt-Nielsen S, Bliddal H, Blotman F, Branco JC, Buskila D, Da Silva JA, Danneskiold-Samsøe B, Dincer F, Henriksson C, Henriksson KG, Kosek E, Longley K, McCarthy GM, Perrot S, Puszczewicz M, Sarzi-Puttini P, Silman A, Späth M, Choy EH (april 2008). "EULAR evidence-based recommendations for the management of fibromyalgia syndrome" (PDF). Ann. Rheum. Dis. 67 (4): 536–541. doi:10.1136/ard.2007.071522. PMID 17644548. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. 5. 2014. Pridobljeno dne 21. 4. 2013.
  93. Thorpe, J; Shum, B; Moore, RA; Wiffen, PJ; Gilron, I (19. 2. 2018). "Combination pharmacotherapy for the treatment of fibromyalgia in adults". The Cochrane Database of Systematic Reviews. 2: CD010585. doi:10.1002/14651858.CD010585.pub2. PMC 6491103. PMID 29457627.
  94. Ngian GS, Guymer EK, Littlejohn GO (februar 2011). "The use of opioids in fibromyalgia". Int J Rheum Dis. 14 (1): 6–11. doi:10.1111/j.1756-185X.2010.01567.x. PMID 21303476.
  95. Berger A. Patterns of use of opioids in patients with fibromyalgia In: EULAR; 2009:SAT0461
  96. 2012 Canadian guidelines for the diagnosis and management of fibromyalgia syndrome Arhivirano 11. 6. 2013 na Wayback Machine.
  97. Holman AJ, Myers RR (avgust 2005). "A randomized, double-blind, placebo-controlled trial of pramipexole, a dopamine agonist, in patients with fibromyalgia receiving concomitant medications". Arthritis & Rheumatism. 52 (8): 2495–2505. doi:10.1002/art.21191. PMID 16052595.
  98. Holman AJ (September 2009). "Impulse control disorder behaviors associated with pramipexole used to treat fibromyalgia". J Gambl Stud. 25 (3): 425–31. doi:10.1007/s10899-009-9123-2. PMID 19241148.
  99. Goldenberg DL, Mossey CJ, Schmid CH (December 1995). "A model to assess severity and impact of fibromyalgia". J. Rheumatol. 22 (12): 2313–8. PMID 8835568.
  100. Chakrabarty S, Zoorob R (julija 2007). "Fibromyalgia". American Family Physician. 76 (2): 247–254. PMID 17695569. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. 9. 2007. Pridobljeno dne 6. 1. 2008.