Sindrom nemirnih nog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sindrom nemirnih nog
Vzorec spanja pri bolniku s sindromom nemirnih nog (rdeče) v primerjavi z zdravim vzorcem spanja (modro)
Specialnostsomnologija
Simptominelagodje v nogah, ki se ob premiku začasno izboljša[1]
Zapletizaspanost podnevi, utrujenost, razdražljivost, depresivnost[1]
Običajni začetekpogostejši pri starejših[2]
Dejavniki tveganjapomanjkanje železa, odpoved ledvic, parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, nosečnost, nekatera zdravila[1][3][4]
Diagnostični postopkina osnovi simptomov, z izključitvijo drugih vzrokov[5]
Zdravljenjespremembe življenjskega sloga, zdravila[1]
Zdravilalevodopa, agonisti dopamina, gabapentin[3]
Pogostost5–15 %[6]

Sindrom nemirnih nog (SNN)[7] je občutenje nelagodja v nogah neznanega izvora, zlasti pred spanjem.[8] Bolnika prisili, da nogo premakne,[1][9] v hujših primerih pa tudi, da vstane in hodi.[8]

Neugodno občutenje v nogah bolniki običajno opisujejo kot bolečino, mravljinčenje ali gomazenje.[1] V nekaterih primerih so lahko prizadete tudi zgornje okončine.[1] Ker se sindrom nemirnih nog praviloma najbolj izrazi v mirovanju, lahko moti bolnikov spanec,[1] posledično pa so bolniki zaspani čez dan, se počutijo utrujene, razdražljive in depresivne.[1] Večina bolnikov ima tudi periodične gibe udov v spanju.[10][7]

Dejavniki tveganja za pojav sindroma nemirnih nog so pomanjkanje železa, odpoved ledvic, parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, nosečnost in celiakija.[1][3][11] Tudi uporaba nekaterih zdravil, kot so antidepresivi, antipsihotiki, antihistaminiki in zaviralci kalcijevih kanalčkov, lahko sproži sindrom nemirnih nog.[4] Obstajata dve glavni obliki sindroma, in sicer z zgodnjim in poznim nastopom.[1] Sindrom nemirnih nog z zgodnjim nastopom se pojavi pred 45. letom, se pojavlja v družinah in se sčasoma poslabšuje, medtem ko se oblika s poznim nastopom pojavlja po 45. letu, se pojavi nenadoma, vendar ni pričakovati poslabšanja.[1] Diagnoza načeloma temelji na bolnikovi simptomatiki ter izključitvi drugih potencialnih vzrokov.[5]

Sindrom lahko izzveni, če se odstrani vzrok.[12] Siceršnje zdravljenje lahko vključuje spremembe življenjskega sloga ter zdravljenje z zdravili.[1] Spremembe življenjskega sloga, ki so lahko koristne, so na primer prenehanje kajenja in uživanja alkoholnih pijač ter upoštevanje higiene spanja.[12] Med zdravili se uporabljajo levodopa in agonisti dopamina, kot je pramipeksol.[3] Razširjenost sindroma nemirnih nog je v zahodnih državah od 5- do 15-odstotna, v azijskih državah je nekoliko nižja.[6] S starostjo pogostnost narašča; motnja je pogostejša pri ženskah.[6][2][13]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Bolniki neprijetno občutenje v nogah opisujejo različno, na primer kot bolečino, mravljinčenje, gomazenje, trzanje, trganje, zbadanje, pekočino v nogah.[1][6] Simptomi se običajno pojavijo ali postanejo izrazitejši v mirovanju, na primer med sproščanjem, branjem, učenjem ali ležanjem pred spancem.[14] Po premiku nog pride do delnega ali popolnega olajšanja simptomov, po prenehanju gibanja pa se simptomi povrnejo.[7]

Večina bolnikov ima tudi periodične gibe udov v spanju.[10][7]

Sindrom se lahko pri nekaterih kaže le z blažjim nelagodjem, pri drugih pa je lahko stanje zelo moteče, znatno moti njihov spanec in zmanjšuje kakovost življenja.[15]

Primarni in sekundarni SNN[uredi | uredi kodo]

Sindrom nemirnih nog je lahko primarni ali sekundarni:

  • primarni SNN je idiopatičen oziroma brez znanega vzroka; običajno se začne pojavljati postopoma, največkrat pri starosti okoli 40–45 let, lahko potihne za več mesecev ali let, vendar pa je pogosto progresiven in z leti postaja hujši;
  • sekundarni SNN ima pogosto nenaden nastop, pojavi se po 40. letu in se lahko že od vsega začetka pojavlja vsakodnevno; povzročajo ga različne bolezni (na primer slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, folatov ali vitamina B12, odpoved ledvic, parkinsonova bolezen ...)[16] ali uporaba določenih zdravil (kot so antidepresivi, antipsihotiki, antihistaminiki in zaviralci kalcijevih kanalčkov).[4]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Sindrom lahko izzveni, če se odstrani vzrok.[12] Siceršnje zdravljenje lahko vključuje spremembe življenjskega sloga ter zdravljenje z zdravili.[1] Spremembe življenjskega sloga, ki so lahko koristne, so na primer prenehanje kajenja in uživanja alkoholnih pijač ter upoštevanje higiene spanja.[12] Zdravljenje z zdravili se uvede le bolnikom s hujšo obliko bolezni, ki imajo vsaj trikrat tedensko močno izražene simptome.[16] Uporabljajo se na primer levodopa in agonisti dopamina, kot je pramipeksol.[3] Pramipeksol je zdravilo izbora. Sicer se uporablja za zdravljenje parkinsonove bolezni. Za lajšanje sindroma nemirnih nog se uporablja v majhnih odmerkih enkrat dnevno, dve uri pred spanjem.[16]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Razširjenost sindroma nemirnih nog je v zahodnih državah od 5- do 15-odstotna, v azijskih državah je nekoliko nižja.[6] Pogosteje se pojavlja pri bolnikih z nekaterimi boleznimi; na primer kar okoli 30 % bolnikov z revmatoidnim artritisom ima sindrom nemirnih nog.[7] S starostjo pogostnost narašča;[6] v otroštvu se začne redko. Največkrat se pojavi v srednji letih in je vse pogostejša v starosti.[7] Bolj prizadete so ženske, predvsem tiste, ki so večkrat rodile, vendar pa vzrok za to ni poznan.[16]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 »What Is Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 21. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Who Is at Risk for Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Ramar, K; Olson, EJ (15. avgust 2013). »Management of common sleep disorders«. American Family Physician. 88 (4): 231–8. PMID 23944726.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »What Causes Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  5. ↑ 5,0 5,1 »How Is Restless Legs Syndrome Diagnosed?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Petre M. (2015). Sindrom nemirnih nog. Farmacevtski vestnik, letnik 66, številka 1, str. 85-90.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Dolenc-Grošelj L. Nespečnost. Zbornik 13. Fajdigovi dnevi: Kranjska Gora, 21. in 22. oktober 2011, str. 3–7.
  8. ↑ 8,0 8,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 29. 3. 2021.
  9. ↑ »Restless Legs Syndrome Information Page | National Institute of Neurological Disorders and Stroke«. Ninds.nih.gov. Pridobljeno 7. junija 2019.
  10. ↑ 10,0 10,1 »What Are the Signs and Symptoms of Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  11. ↑ Zis P, Hadjivassiliou M (2019). »Treatment of Neurological Manifestations of Gluten Sensitivity and Coeliac Disease«. Curr Treat Options Neurol (Review). 21 (3): 10. doi:10.1007/s11940-019-0552-7. PMID 30806821.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 »How Is Restless Legs Syndrome Treated?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  13. ↑ »Restless Legs Syndrome Fact Sheet | National Institute of Neurological Disorders and Stroke«. Ninds.nih.gov. Pridobljeno 7. julija 2019.
  14. ↑ Allen, R; Picchietti, D; Hening, WA; Trenkwalder, C; Walters, AS; Montplaisi, J; Restless Legs Syndrome Diagnosis Epidemiology workshop at the National Institutes of Health; International Restless Legs Syndrome Study Group (2003). »Restless legs syndrome: diagnostic criteria, special considerations, and epidemiology A report from the restless legs syndrome diagnosis and epidemiology workshop at the National Institutes of Health«. Sleep Medicine. 4 (2): 101–19. doi:10.1016/S1389-9457(03)00010-8. PMID 14592341.
  15. ↑ Earley, Christopher J.; Silber, Michael H. (2010). »Restless legs syndrome: Understanding its consequences and the need for better treatment«. Sleep Medicine. 11 (9): 807–15. doi:10.1016/j.sleep.2010.07.007. PMID 20817595.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 16,3 Planinec, Katarina. »Sindrom nemirnih nog - navodila za bolnike« (PDF). Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 29. marca 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sindrom_nemirnih_nog&oldid=5788865«