Pojdi na vsebino

FADEC

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

FADEC Full Authority Digital Engine Control je elektronski sistem za krmiljenje motorja. Večinoma se uporablja za reaktivne motorje, v zadnjem času pa tudi za batne letalske motorje.

Cilj vsakega kontrolnega sistema je najbolj efektivno in varno delovanje motorja v dani situaciji. Bolj zahtevni motorji zahtevajo bolj komplicirano krmiljenje. Na prvih letalih je pilot preko mehanskih povezav do motorja kontroliral moč, vrtilno hitrost, pretok goriva in druge parametre. Motorji so s časom postali bolj komplicirani zato se je pridružil tretji član posadke - letalski inženir.

Prvi Full Authority analogni sistem so uporabili na motorju Rolls-Royce/Snecma Olympus 593 nadzvočnega Concorde.[1] [2]

Leta 1968 je Rolls-Royce in Elliot Automation v sodelovanju z National Gas Turbine Establishment razvil digitalni sistem na motorju Rolls-Royce Olympus Mk 320.[3]. V 1970ih so NASA in Pratt and Whitney eksperimentirali s prvim FADEC na letalu F-111 z modificiranim levim motorjem Pratt & Whitney TF30. To je vodilo do prvih FADEC sistemov v vojaškem Pratt & Whitney F100 in civilnem Pratt & Whitney PW2000 in pozneje Pratt & Whitney PW4000. Prvi FADEC v uporabi je bil Pegasus na Harrierju.[4] Čeprav FADEC vsebuje sistem za nadzor motorja (Engine Control Unit - ECU), pa sistem ne omogoča ročnega posega v obratovalne parametre in zato popolna odpoved sistema FADEC pomeni tudi odpoved motorja.

Delovanje

[uredi | uredi kodo]

FADEC spremlja veliko parametrov, kot so npr. gostota zraka, pozicija ročice za moč, temperatura zraka, temperatura pred vstopom v turbino, tlak v motorju, obrati motorja, porabo goriva, pozicijo oddušnikov in druge parametre. Vhodi se analizirajo do 70 krat na sekundo. FADEC lahko nadzira zagon in ponovni zagon motorja v letu. FADEC lahko reagira na nepravilnosti brez človeškega posredovanja.

Prednosti

[uredi | uredi kodo]
  • Manjša poraba goriva
  • Avtomatska zaščita pred nepravilnimi režimi delovanja
  • Pri FADEC je lažje dodati več kanalov (tj. identičnih računalnikov, ki tečejo vzporedno) za povečanje zanesljivosti
  • Brezskrbno rokovanje z motorjem, ni možnosti za nepravilne nastavitve
  • Polavtomatsko kontroliranje zagona motorja, zaščita pred nekaterimi nepravilnimi zagoni
  • Boljša integracija sistema z drugimi letalskimi sistemi
  • Diagnosticira stanje motorja
  • Zmanjša število parametrov, ki jih mora posadka spremljati
  • Omogoča avtomatske reakcije na nepravilne situacije
  • Manjša teža

Slabosti

[uredi | uredi kodo]
  • FADEC ima polni nadzor nad motorjem, zato uporabnik nima možnosti ročnega posredovanja
  • Popolna odpoved sistema pomeni tudi prenehanje delovanja motorja
  • Ob totalni okvari FADEC-a ni možnosti za ponovni zagon, nadzor moči in druge funkcije
  • Večja kompleksnost sistema

Sklici in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. [1]
  2. [2]
  3. http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1968/1968%20-%202110.html
  4. Gunston (1990) Avionics: The story and technology of aviation electronics Patrick Stephens Ltd, Wellingborough UK. 254pp, ISBN 1-85260-133-7

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]