Turbopropelerski motor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Shema turbopropelerskega motorja

Turbopropelerski motor je tip turbinskega letalskega motorja [1] Turbina poganja propeler preko reduktorja. Okrog 10 % celotne moči motorja se pojavi v obliki kinetične energije izpušnih plinov - reakcije, kot pri reaktivnem motorju, vendar turboprop ne velja za reaktivni motor. Propeler se po navadi vrti pri konstantni vrtilni hitrosti, pri večjih močeh pa se poveča njegov vpadni kot.

Turboprope po navadi uporabljajo za pogon manjših regionalnih letal s potovalno hitrostjo okrog 500-600 km/h. So pa izjeme, ki dosegajo tudi 900 km/h (potniški Tupoljev Tu-114) in vzletno težo čez 200 ton (Antonov An-22). Airbusovega vojaškega transporterja A400M poganjajo štirje turbopropi Europrop TP400.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Animacija delovanja; veliki disk je propeler, vijolična je turbina, ki žene kompresor, zelena pa turbina, ki žene propeler.

V najenostavnejši izvedbi je sestavljen iz vstopnika, kompresorja, zgorevalne komore, turbine in izpušnega dela. Zrak vstopi in se stisne v kompresorju, v zgorevalni komori se stisnjenemu zraku doda gorivo (kerozin) in zmes se vžge. Nastali pritisk se uporablja za pogon turbine, del moči turbine se uporablja za pogon kompresorja, ostali del pa za pogon propelerja. Po navadi se uporabljata dve turbini. Kompresor, zgorevalno komoro in turbino, ki žene kompresor, kdaj skupno imenujemo plinski generator (ang. Gas Generator). Če turbina, ki žene propeler, ni mehansko povezana z drugo turbino, se označuje kot prosta turbina. Majhen del potiska ustvari vroč izpuh iz turbine, večino pa propeler.

Primeri turbopropov[uredi | uredi kodo]

Regionalno potniško letalo ATR 72 s turbopropom Pratt & Whitney Canada

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Turboprop", Pilot's Handbook of Aeronautical Knowledge, Federal Aviation Administration, 2009.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Green, W. and Cross, R.The Jet Aircraft of the World (1955). London: MacDonald
  • Gunston, Bill (2006). The Development of Jet and Turbine Aero Engines, 4th Edition. Sparkford, Somerset, England, UK: Patrick Stephens, Haynes Publishing. ISBN 0-7509-4477-3. 
  • Gunston, Bill (2006). World Encyclopedia of Aero Engines, 5th Edition. Phoenix Mill, Gloucestershire, England, UK: Sutton Publishing Limited. ISBN 0-7509-4479-X. 
  • James, D.N. Gloster Aircraft since 1917 (1971). London: Putnam & Co. ISBN 0-370-00084-6

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]