Evlija Čelebi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evlija Čelebi
اوليا چلبى‎
Evliya Çelebi
Portret
Rojstvo Mehmed Zilli
25. marec 1611({{padleft:1611|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1]
Istanbul
Smrt 1682[2]
Kairo
Narodnost turška
Državljanstvo Fictitious Ottoman flag 2.svg Osmansko cesarstvo
Poklic raziskovalec, zgodovinar, pisatelj
Poznan po Seyahatname (Potopis)

Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى‎, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Istanbul,[3]1682, Istanbul ali Kairo.

Več kot štirideset let je potoval po Osmanskem cesarstvu in okoliških državah, zapisoval svoja opažanja in napisal potopis z naslovom Seyahatname (Knjiga potovanj),[4]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Čelebijev kip v Egerju, Madžarska

Rojen je bil v premožni družini iz Kütahye v Anatoliji. Oba starša sta pripadala osmanskemu dvoru: oče Derviš Mehmed Zilli je bil draguljar, mati pa je bila sorodnica velikega vezirja Meleka Ahmed Paše.[5] V svojem Potopisu sledi svojemu poreklu po očetovi strani do Hoja Ahmeda Jasavija, zgodnjega sufističnega misleca.[6] Dvorno izobrazbo je dobil od cesarskih ulam (učenjakov).[7] Njegovo dobro poznavanje kairske tekije in grafit, v katerem sam sebe imenuje Evliya-yı Gülşenî (Evlija Gülşenski), kažeta, da bil lahko bil član gulšenskega sufističnega reda.

Bil je predan musliman, vendar je nasprotoval verskemu fanatizmu. Po spominu je recitiral Koran in se svobodno pošalil na račun islama. Vabili so ga, naj se kot duhovnik in animator zaposli pri turških velikaših, vendar je ponudbe zavrnil, ker bi ga odvrnile od potovanj.[7] Dnevnik je začel pisati že v Istanbulu. Opisoval je predvsem zgradbe, tržnice, običaje in kulturo. Leta 1640 je dnevnik razširil z zapisi s svojih potovanj. Zbirka zapisov, ki obsega deset knjig, je dobila naslov Seyahatname (Potopis).

V kneževini Transilvaniji se je vojskoval proti Habsburžanom

Umrl je po letu 1682, morda v Istanbulu ali v Kairu.

Potovanja[uredi | uredi kodo]

Mostar[uredi | uredi kodo]

O Mostarju, ki je bil takrat v Osmanskem cesarstvu, ja napisal, da mostar pomeni čuvaj mostu in se nanaša na slavno mojstrovino istanbulskega arhitekta Mimarja Hajrudina. Most je dolg 28 m in visok 20 m. Čelebi je zapisal, da »se kot mavrica razteza z ene stene na drugo… Jaz, reven in beden Alahov suženj, ki sem prepotoval šestnajst držav, nisem nikjer videl tako visokega mostu«.[8]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Čelebi je trdil, da je med svojim obiskom v Rotterdamu leta 1663 naletel na prave Indijance: »(Indijanci) so preklinjali jezuite, rekoč: Naš svet je bil nekoč miren, zdaj pa je napolnjen s pohlepnimi kolonialisti, ki vsako leto začenjajo novo vojno in krajšajo naša življenja.«[4]

Med obiskom Dunaja leta 1665-1666 je opazil nekaj podobnosti med nemškimi in perzijskimi besedami. Bil je prvi, ki je opazil tisto, kar danes imenujemo indoevropski jeziki.

Čelebi je obiskal tudi Kreto. V II. knjigi opisuje osmansko osvojitev Hanije, v VIII. pa kretsko vojno (1645-1669).

Azerbajdžan[uredi | uredi kodo]

O trgovcih nafto v Bakuju je napisal: »Na Alahov ukaz iz zemlje vrejo naftni mehurčki. V vročih vrelcih na površini vodnih bazenov tvorijo smetano, katero trgovci pobirajo z zajemalkami in zbirajo v kozjih mehovih, nato pa jo prodajajo doma in v tujino. Davek od trgovine z nafto plačujejo enkrat letno neposredno safavidskemu šahu«.

Krimski kanat[uredi | uredi kodo]

Evlija Čelebi omenja vpade kozakov iz Azaka na ozemlje Krimskega kanata, ki uničujejo trgovske poti in resno ogrožajo prebivalstvo v regiji. Do Čelebijevega prihoda so kozaki razdejali več mest. Čelebi poroča, da je edino varno mesto osmanska trdnjava v Arabatu.[9]

O trgovanju s sužnji na Krimu je zapisal:

»Človek, ki ni videl te tržnice, ni videl ničesar na svetu. Matere ločijo od sinov in hčera, sinove od očetov in bratov, in jih med objokovanjem, klici na pomoč, bičanjem in žalostjo prodajo.«[10]

Partenon[uredi | uredi kodo]

Leta 1667 je izrazil svoje občudovanje kipom na atenskem Partenonu. Zgradbo je opisal kot »nepremagljivo trdnjavo, ki ne more biti delo človeških rok«,[11] ker je »samo nebeško delo ustvarjeno za večno«.[12]

Seyâhatnâme[uredi | uredi kodo]

Četudi je mnogo opisov v Čelebijevem Potopisu pretiranih, izmišljenih ali napačno inpretiranih iz tretjih virov, so pomemben vodič po kulturah in življenjskem slogu v Osmanskem cesarstvu 17. stoletja.

Evlija je slovel po preučevanju jezikov v vseh regijah, kjer je potoval. V Seyahatname je dokumentiral približno trideset turških narečij in jezikov. Bil je prvi, ki gotovil podobnost med več nemškimi in perzijskimi besedami, čeprav je zanikal kakršno koli skupno indoevropsko dediščino. Seyahatname vsebuje tudi prve transkripcije mnogo jezikov s Kavkaza in cakonskega jezika in edine pisne primerke ubiškega jezika.

V desetih zvezkih Seyahatname so opisana naslednja potovanja:

Čelebi v sodobni kulturi[uredi | uredi kodo]

İstanbul Kanatlarımın Altında (Istanbul pod mojimi krili, 1996) je film o življenju legendarnih letalcev, bratov Hezârfena Ahmeda Çelebija in Lagârija Hasana Çelebija, in osmanski družbi v 17. stoletju med vladanjem sultana Murata IV., katere priča je bil in o njej pripoveduje Evlija Čelebi.

Čelebi je oseba v romanu Beli grad (Beyaz Kale) Orhana Pamuka in romanu Avanture kapitana Bathoryja (Dobrodružstvá kapitána Báthoryho) slovaškega pisatelja Juraja Červenáka.

Evliya Çelebi ve Ölümsüzlük Suyu (Evlija Čelebi in voda življenja, režija Serkan Zelzele) je otroška priredba Čelebijevih potovanj in prvi turški celovečerni animirani film.

V prireditve ov 400. obletnici njegovega rojstva se je vključil tudi UNESCO.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ^ Record #11890390X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. ^ Kahraman, S.A., Dağlı, Y. Günümüz Türkçesiyle Evliyâ Çelebi Seyahatnâmesi, Yapı Kredi Yayınları. 1.Kitap 1.Cilt sayfa, 2-5.
  4. ^ 4,0 4,1 Saudi Aramco World: The Unread Masterpiece of Evliya Çelebi. saudiaramcoworld.com. Pridobljeno 27. oktobra 2014.
  5. ^ Robert Dankoff. An Ottoman Mentality: The World of Evliya Çelebi. BRILL, 2004, ISBN 978-90-04-13715-8, str. xii.
  6. ^ Dankoff, Robert (2004). An Ottoman Mentality: The World of Evliya Çelebi. BRILL. ISBN 90-04-13715-7, str. 21.
  7. ^ 7,0 7,1 Simon Sebag Montefiore. Jerusalem: The Biography. Weidenfeld & Nicholson, 2011, str. 303-304. ISBN 978-0-297-85265-0.
  8. ^ Saudi Aramco World: Hearts and Stones. saudiaramcoworld.com. Pridobljeno 27. oktobra 2014.
  9. ^ Fisher, A. (1998). Between Russians, Ottomans and Turks: Crimea and Crimean Tatars. Isis Press. Pridobljeno 27. oktobra 2014.
  10. ^ Mihail Kizilov. Slave Trade in the Early Modern Crimea From the Perspective of Christian, Muslim, and Jewish Sources. Oxford University. str. 24.
  11. ^ Stoneman, Richard (2004). A Traveller's History of Athens. Interlink Books. str. 209. ISBN 9781566565332.
  12. ^ Holt, Frank L. (november–december 2008). I, Marble Maiden. Saudi Aramco World. Saudi Aramco, 59 (6): 36–41.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Robert Dankoff. An Ottoman Mentality. The World of Evliya Çelebi. Leiden: E.J. Brill, 2004.
  • Klaus Kreiser. Evliya Çelebi,[1] uredniki C. Kafadar, H. Karateke, C. Fleischer. Oktober 2005.
  • Evliya Çelebi’s Book of Travels. Evliya Çelebi in Albania and Adjacent Regions (Kosovo, Montenegro). The Relevant Sections of the Seyahatname. Angleški prevajalec in urednik Robert Dankoff. Leiden and Boston 2000. ISBN 90-04-11624-9
  • Evliya Çelebi in Diyarbekir: The Relevant Section of The Seyahatname. Angleški prevajalec in urednik Martin van Bruinessen and Hendrik Boeschoten. New York : E.J. Brill, 1988.
  • The Intimate Life of an Ottoman Statesman: Melek Ahmed Pasha (1588–1662) as Portrayed in Evliya Çelebi's Book of Travels. Albany: State University of New York Press, 1991.
  • Narrative of travels in Europe, Asia, and Africa, in the seventeenth century, by Evliyá Efendí. Prevod Ritter Joseph von Hammer. London: Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland, 1846.
  • Çelebi, Evliya (1834). Narrative of Travels in Europe, Asia, and Africa, in the Seventeenth Century 1. prevajalec Joseph von Hammer-Purgstall. London: Oriental Translation Fund – via Open Library.  (+ contents) + via Hathi Trust
  • Brezplačna e-knjiga: Narrative of Travels in Europe, Asia, and Africa, in the Seventeenth Century (vol 1) iz Projekta Gutenberg
  • Evliya Çelebi: Selected Stories by Evliya Çelebi, edited by Zeynep Üstün, translated by Havva Aslan, Profil Yayıncılık, Istanbul 2007 ISBN 978-975-996-072-8
  1. ^ http://www.ottomanhistorians.com/database/html/evliya_en.html