Eger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eger
Eger se nahaja v Madžarska
Eger
Eger
Zemljepisna lega na Madžarskem
47°53′56″N 20°22′29″E / 47.89889°N 20.37472°E / 47.89889; 20.37472Koordinati: 47°53′56″N 20°22′29″E / 47.89889°N 20.37472°E / 47.89889; 20.37472
DržavaMadžarska Madžarska
Statistična regijaSeverna Madžarska
ŽupanijaHeves
PodregijaEgri
Prebivalstvo
 (2001)[1]
 • Skupno57.000
Poštna številka
3300

Eger [ˈɛgɛr] (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves. Nahaja se ob istoimenski reki, okoli 110 km severovzhodno od Budimpešte, med hribovjema Mátra (ob vznožju najvišjega madžarskega vrha Kékes) in Bükk.

Lega mesta na Madžarskem
Pogled na grad
Katedrala

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Že v kameni dobi poseljeno območje današnjega mesta so v srednjem veku poselila germanska, avarska in slovanska plemena. V 10. stoletju so ga zasedli Madžari in kralj Štefan I. je tu ustanovil škofijo. Na grajskem hribu je bila zgrajena katedrala (danes so od nje ohranjene le še ruševine), naokoli pa je zraslo mesto.

Zlata doba mesta je napočila med 14. in 16. stoletjem. Pomen je pričelo dobivati še danes slovito vinogradništvo. V času vladavine Matije Korvina (druga polovica 15. stoletja), ko je na Madžarsko prišla renesansa, so škofje zgradili nekaj lepih zgradb.

V času turških vpadov je bil Eger pomembna obrambna utrdba. Leta 1522 ga je poskušala zasesti 80.000-glava turška vojska, vendar ga je do 18. oktobra tega leta skupini 2.100 branilcev pod vodstvom Istvána Doba uspelo ubraniti. Pisatelj Géza Gárdonyi je leta 1899 to bitko opisal v romanu Zvezde nad Egrom. Leta 1596 so bili Turki uspešnejši, kajti kapetan Nyáry je po 6 dneh obleganja predal mesto.

V naslednjih osmih desetletjih je bil Eger upravno središče turškega vilajeta. Obnovili so grad, cerkve spremenili v mošeje in zgradili več zgradb, vključno s kopališči in minareti.

Leta 1687 je Eger zasedla armada Karla Lorenskega in pričel se je njegov ponoven razcvet. Ponovno je postal sedež škofije in precej protestantov ga je moralo zapustiti. Med madžarskim bojem za osvoboditev izpod Habsburžanov je mesto podprlo princa Rákóczyja, vendar je le ta bil premagan, za nameček pa je mesto prizadela še kuga. V 18. stoletju se je vanj priselilo veliko ljudi, zrasla je nova katedrala, škofijski dvorec, županijski svet, mošeje so spremenili nazaj v cerkve, tako Eger danes velja za najlepše madžarsko baročno mesto.

Leta 1800 je požar uničil polovico mesta, le leto kasneje se je na mesto zrušil tudi južni del grajskega obzidja. Leta 1804 je Eger postal nadškofija, vendar so se prebivalci na vsak način hoteli otresti cerkvene oblasti. Nov požar je uničil mestno središče leta 1827, štiri leta kasneje so epidemije pomorile 200 prebivalcev. Revolucija leta 1848 je odnesla fevdalizem, leta 1854 pa je Eger končno dobil posvetno oblast.

Največja priložnost za nadaljnji razvoj je bila že zamujena, saj je medtem železnica med Budimpešto in Miskolcem obšla mesto, skozenj je kasneje stekla lokalna proga med Füzesabonyjem in Putnokom.

Po 1. svetovni vojni so pričeli graditi nove zgradbe, pričela so se arheološka izkopavanja na grajskem hribu, pomen je pričel pridobivati turizem. Druga svetovna vojna je Egru prizanesla z bombardiranji, čeravno za Nemci in Rdečo armado mesto ni ostalo nedotaknjeno.

Opis mesta[uredi | uredi kodo]

Največja mestna znamenitost je grajski hrib z ostanki gradu (utrjen v 13. in 14. stoletju), gotske škofijske palače (14. in 15. stoletje), prve katedrale, znotraj obzidja je tudi grob Géze Gárdonyja.

Na Dobóvem trgu pod gradom se nahaja minoritska cerkev (1773), ena najlepših madžarskih baročnih cerkva. Pod gradom je ohranjen še najsevernejši ohranjen turški minaret (40 m). Nekoliko dlje od grajskega hriba so leta 1836 po načrtih Józsefa Hilda dogradili klasicistično stolnico, poleg nje stojita nadškofijska palača in licej.

V okolici mesta pridelujejo dve zelo znani vrsti vina: rdeči Egri Bikavér (»bikova kri«) in beli Egri Leányka (»egrska deklica«). Znano območje vinskih kleti je Szépasszony-völgy (»dolina lepih deklet«) na robu mesta.

se nahaja Letališče Eger.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Popis prebivalstva Madžarske (2001)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2007. Pridobljeno 29. aprila 2011.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]