Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice)
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Ane
Cerkev svete Ane v Sl. Konjicah
Cerkev svete Ane v Sl. Konjicah
Cerkev sv. Ane is located in Slovenija
Cerkev sv. Ane
Cerkev sv. Ane
46°20′10″N 15°24′50″E / 46.33611°N 15.41389°E / 46.33611; 15.41389Koordinati: 46°20′10″N 15°24′50″E / 46.33611°N 15.41389°E / 46.33611; 15.41389
Kraj Slovenske Konjice
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Patrocinij Sveta Ana
Stranski oltarji Sveti Florijan
Zgodovina
Status podružnična cerkev
pokopališka cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanje aktivna
Slog gotika
renesansa
Lastnosti
Materiali kamen
Zvonovi "a" "h"
Teža zvonov 373 kg, 306 kg
Uprava
Župnija Slovenske Konjice
Dekanija Slovenske Konjice
Nadškofija Maribor
Metropolija Maribor
Slovenske Konjice - Cerkev sv. Ane
Lega Občina Slovenske Konjice
RKD št. 3380 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 18. julij 1998

Cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah je podružnična cerkev nadžupnije Slovenske Konjice. Stoji na pokopališču v Slovenskih Konjicah, zato služi tudi kot pokopališka cerkev.

Cerkev je nekdanja grajska kapela, ki je skoraj v celoti ohranila svoje karakteristike iz 16. stoletja. Zgrajena je bila v drugi polovici, najverjetneje šele v zadnji četrtini 16. stoletja in je glede na prvotno namembnost grajske kapele sorazmerno velikih dimenzij. Prvotno je cerkev sestavljala le široka dvopolna ladja, kratek poligonalno zaključen prezbiterij in ob zahodno steno prislonjen masivni zvonik z odprto lopo v spodnjem delu. Vse stene so podprte z zunanjimi oporniki.

Na pročelju lope je vzidan grb rodbine Khiessl, nekdanjih lastnikov bližnjega gradu. Severna kapela in zakristija sta iz 18. stoletja, pokopališče pa so ob cerkev prestavili šele v 19. stoletju.

Pri precej konzervativno zasnovani arhitekturi izstopajo predvsem posamični elementi, okna na prezbiteriju so še vedno zaključena šilasto, vendar pa je profilacija s postopnim umirjenim poglabljanjem sicer pravokotnih okvirjev izdelana precej kakovostno. Zlasti izstopajo ladijska okna, saj so okrogle oblike, s prav tako preprosto profilacijo. Tovrstna oblika je na sakralni zgradbi v tistem času bila velika posebnost, edino primerjavo pa bi lahko za enkrat našli le na ladijskem delu sočasno zgrajene nekdanje protestantske cerkve v Govčah pri Žalcu. Celotno cerkev na fasadi obdaja tudi zelo nenavaden venčni zidec, ki je izdelan v obliki arkadnega friza, ki sloni na geometričnih konzolah. Ladijski del je krit z dvopolnim banjastim obokom z grebeni, ki označujejo sosvodnice in sloni na preprostih stenskih konzolah. Prostor za vernike zaradi svoje širine in obokanja daje vtis centralne arhitekture. Prezbiterij je od ladje ločen s slavolokom, ki ima stranice posnete s sodobno varianto paličastega motiva, vrh pa krasi voluta.

Prvotna oprema cerkve se ni ohranila, cerkev je znana predvsem zaradi grobnice Tattenbachov , ki so v njej pokopani.[2] V njej sta dva renesančna figuralna nagrobna epitafa, izdelana iz marmorja, ki kažeta rodbini obeh pokojnikov, zbranih pod križem. [2]

Kapela je bila torej v 16. stoletju zasnovana kot tradicionalna cerkvena zgradba z zunanjimi oporniki in poligonalnim prezbiterijem, ki je imel še okna z zašiljenimi zaključki, medtem ko posamični elementi že kažejo močan renesančni karakter. Glede na kvalitetno oblikovan portal, ki je primerljiv z načrti, ki jih je za protestantsko cerkev v Govčah oblikoval v Gradcu živeči italijanski mojster Franz Märbl, gre pri cerkvi svete Ane za očitno delo sedaj še neznanega arhitekta iz italijanskega renesančnega kulturnega območja.[3]

Zvonik in zvonovi[uredi | uredi kodo]

Iz zvonika cerkve svete Ane sta bila leta 1916 v razrez odpeljana dva zvonova neznane teže. [4]

Nadžupnija Slovenske Konjice je leta 1927 za podružnično cerkev svete Ane kupila tri zvonove, 473 kg, 284 kg in 154 kg, blagoslovljeni so bili 21. avgusta 1927. V razrez so bili odpeljani leta 1943, tako da je bila cerkev dolgo brez zvonov. [4]

Leta 1984 je bil v zvonik cerkve svete Ane iz nadžupnijske cerkve sv. Jurija premeščen železni zvon nekdanje porušene cerkve Planina pri Semiču. [4]

Leta 1991 je livarna Ferralit iz Žalca vlila dva nova zvonova za cerkev svete Ane. Prvi tehta 373 kg in je uglašen na ton »a«, drugi ima 306 kg ter je uglašen na ton »h«. 2. junija 1991 ju je blagoslovil tedanji mariborski škof. [4] [5]

Cerkvene orgle[uredi | uredi kodo]

Leta 1911 so v popisu navedli: »Orgle, ki so še zelo dobre, imajo 6 spremenov za manual in 2 spremena za pedal.« [6] Igralnik je na bočni strani, vgrajen v ohišje. Manubriji so nad notnim pultom. Orgle so bile restavrirane in očiščene v 90-ih letih preteklega stoletja. So v delujočem stanju in občasno, vendar redno uporabljane, predvsem ob pogrebnih mašah in drugih slovesnostih.

Po obliki omare, tipk, izdelavi traktur in sapnic se lahko primerjajo s tistimi na Brinjevi gori, ki jih je izdelal Karl Schehl. V arhivi konjiške nadžupnijske cerkve je napisano, da so neke orgle kupili leta 1816, in da so bile temeljito popravljene v letih 1876 in 1885. Možno je, da se zapis nanaša na sedanje orgle v cerkvi sv. Ane, ki so podobne tudi nekaterim orglam Mathiasa Krainza. Iz ohrajenega zapisa v Šentjurju, o firmi »Schehl-Krajnc v Grazu«  je razvidno, da sta orglarja delala skupaj.

Dispozicija (izbor registrov)[uredi | uredi kodo]

1MP/m--p M C–f3
01. Burdon 8'
02. Flavta 4'
03. Principal 4'
04. Oktava 2'
05. Kvinta 1 1/3'
06. Mixtura 1'
P C/E-a
07. Burdonal 8'
08. Oktava 4'

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3380". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. 2,0 2,1 Ivan Stopar, Grad Slovenske Konjice, stran 27
  3. Pahor Daša, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija po letu 1918, Zvonovi, Konjiško 1146-1996, 850 let pražupnije, str. 64
  5. Konjiška kronika, str. 159
  6. Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 477. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije, (COBISS)
  • Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
  • Pahor Daša, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta? članek
  • Zadnikar Marijan, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2, Celje, Mohorjeva družba 1975. (COBISS)
  • Boldin Aleksandra, Konjice: 870 let prve pisne omembe, Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice (COBISS)
  • Kovačič Fran, Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji, Maribor, 1907, Bogoslovno učiteljišče (COBISS)
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)



Glej tudi[uredi | uredi kodo]