Skril

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kos skrila

Skril je pogosta metamorfna kamnina, ki nastane z lokalnim preoblikovanjem prvotnega sedimenta - skrilavca iz gline ali vulkanskega pepela. Nastane plastovita struktura, ki se pogosto ne ujema s plastovitostjo izvorne kamnine. Največkrat je sive barve, lahko pa tudi drugih barv, celo na istem nahajališču.

V Sloveniji so nahajališča skrilavca na SV delu Ljubljanske kotline in tudi na Krasu. Do druge svetovne vojne so iz njega izdelovali obrezane plošče s katerimi so prekrivali strehe cerkva, gospodarskih poslopij, kozolcev in kmečkih hiš. Zaradi dolge obstojnosti (do 250 let) je bil med prebivalstvom cenjen, vendar je zaradi velike specifične teže zahteval zelo močno strešno konstrukcijo (hrastove lege), zato ga je v novejšem času izpodrinila lažja kritina. Na Rogli stoji cerkev svete Kunigunde, ki je pokrita z njim. Na strehi je več kot 40.000 teh plošč, ki skupno tehtajo skoraj 400 ton.

Določeno vlogo je opravil tudi pri opismenjevanju otrok, saj so iz njega izdelovali tudi šolske tablice na katerih so se otroci učili pisati do leta 1949. Takšne tablice so danes na ogled le v šolskem muzeju. Mnogim kmetom v okolici Ljubljane, zlasti v okolici Dolskega, je bil to dodatni vir zaslužka. Debelejši sloji skrilavca so nastali tam, kjer je sedimentna kamnina sestavljena iz zelo majhnih glinenih delcev bila pod velikim pritiskom in se je sprijela v glineni skrilavec.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • [1] Ohranjanje skrilastih streh v ekološki in trajnostni arhitekturi EU in Nemčiji v de ]