Srečko Katanec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srečko Katanec Football pictogram.svg
Srečko Katanec.jpg
Osebni podatki
Datum rojstva (1963-07-16) 16. julij 1963 (51 let)
Kraj rojstva Ljubljana
Višina 190 cm
Položaj Obrambni vezist, branilec
Mladinska kariera
1970–1981 Ljubljana
Članska kariera*
Leta Klub Nastopi (goli)
1981–1985 Olimpija 81 (10)
1985–1986 Dinamo Zagreb 21 (3)
1986–1988 Partizan 56 (10)
1988–1989 VfB Stuttgart 26 (1)
1989–1994 Sampdoria 87 (12)
Skupaj 271 (36)
Državna reprezentanca
1983–1990 Jugoslavija 31 (5)
1994 Slovenija 5 (1)
Trenerska kariera
1996–1998 Slovenija do 21 let
1998 Gorica
1998–2002 Slovenija
2002–2003 Olympiacos
2006–2009 Makedonija
2009–2011 Združeni Arabski Emirati
2013– Slovenija
* Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Srečko Katanec [sréčko katánec], slovenski nogometaš in nogometni trener, * 16. julij 1963, Ljubljana.

Klubska kariera[uredi | uredi kodo]

Katanec se je rodil v Ljubljani hrvaškim staršem iz Međimurja. Pri sedmih letih je začel igrati nogomet pri NK Ljubljana. Leta 1981 je prestopil k mestnemu tekmecu Olimpiji, leta 1985 je odšel k zagrebškemu Dinamu, že naslednje leto pa k beograjskemu Partizanu in z njim leta 1987 osvojil naslov državnega prvaka. V sezoni 1988/89 je prestopil v nemški Stuttgart in se z njim uvrstil v finale pokala UEFA, kjer je njegovo moštvo klonilo proti italijanskemu Napoliju. Že naslednjo sezono je prestopil v genovsko Sampdorio in še v isti sezoni z njo osvojil pokal pokalnih zmagovalcev (v finalu so bili boljši od bruseljskega Anderlechta). Leta 1991 je v dresu Sampdorie osvojil "scudetto" (naslov državnega prvaka v Italiji), naslednje leto se je z istim moštvom uvrstil v finale lige prvakov, njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti Barceloni. S Sampdorio je leta 1994 osvojil še italijanski superpokal.

Reprezentančna kariera[uredi | uredi kodo]

Za jugoslovansko reprezentanco je zaigral že na evropskem prvenstvu leta 1984 v Franciji, istega leta je z reprezentanco na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojil bronasto kolajno. V kvalifikacijskem ciklu za svetovno prvenstvo 1990 v Italiji je uspešno igral za jugoslovansko reprezentanco in z njo kot tretji Slovenec nastopil na svetovnem prvenstvu.

Za Slovenijo je odigral eno samo uradno tekmo in to svojo zadnjo. To je bila tekma proti Italiji v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo 1996 v Angliji, dne 7. septembra 1994 v Mariboru, končala pa se je z za nas sanjskim rezultatom 1:1. Ker se je Katancu ravno v tistih dneh iztekla pogodba s Sampdorio, je končal s kariero igralca, v kateri je za jugoslovansko reprezentanco odigral 31 tekem in dosegel 5 zadetkov, za slovensko reprezentanco pa je s prijateljskimi tekmami vred odigral 5 tekem in enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo.

Trenerska kariera[uredi | uredi kodo]

Trenersko pot je začel leta 1996 v strokovnem vodstvu reprezentanc in skupaj z Dragom Kostajnškom vodil mlado reprezentanco do 21 let. Vmes je končal višjo trenersko šolo in leta 1998 za kratek čas sedel tudi na trenersko klop kluba ND Gorica, 1. julija tega leta pa je bil imenovan za selektorja slovenske reprezentance.

Že v svojem prvem kvalifikacijskem ciklu je uspel Slovenijo popeljati na evropsko prvenstvo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem in s tem sprožil pravo nogometno evforijo v domovini. Tam je Slovenija pod njegovo taktirko iztržila neodločena izida proti takratni ZR Jugoslaviji in Norveški ter nesrečno izgubila proti Španiji. V naslednjem kvalifikacijskem ciklu je ponovil podvig in se s slovensko izbrano vrsto uvrstil na svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Tam je Slovenija izgubila vse tri tekme proti Španiji, Južnoafriški republiki in Paragvaju, še večje razočaranje od teh rezultatov pa je prinesel izbruh hudega spora med njim in prvim zvezdnikom reprezentance, Zlatkom Zahovičem, ki se je sicer začel nakazovati že takoj po evropskem prvenstvu leta 2000.

Zaradi teh dogodkov je takoj po svetovnem prvenstvu odstopil s selektorskega mesta in 2. novembra sedel na klop pirejskega Olympiakosa. Verjetno je pri tem precejšnjo vlogo odigralo dejstvo, da se je tri leta pred tem s tem klubom sprl tudi Zahovič. Katanec je v Pireju zdržal le tri mesece, uprava ga je zaradi ne najboljših rezultatov in zaradi hude kritike razmer v klubu odslovila 7. februarja 2003.

Leta 2004 je bil resen kandidat (s podporo Nogometne zveze Hrvaške) za mesto hrvaškega selektorja, vendar je tik pred koncem zaradi nasprotovanja vplivnih trenerjev in managerjev odstopil od kandidature in je tako bil izbran Zlatko Kranjčar.

Februarja 2006 je postal selektor Makedonije. Tudi tam se je je sprl z glavnim zvezdnikom moštva Pandevom, nato pa se je zaradi slabih rezultatov moral poslovit.

Junija 2009 je prevzel vodenje Združenih Arabskih Emiratov. Po neuspehu na Azijskem prvenstvu, kjer je osvojil zadnje mesto v skupini brez doseženega gola[1] je prišel pod plaz kritik[2], vendar je ostal na mestu selektorja. Kljub temu se rezultati niso izboljšali, zato je po porazih najprej proti Kuvajtu (2:3) in nato še proti Libanonu (1:3) moral oditi.[3]

31. decembra 2012 je drugič prevzel vodenje Slovenske nogometne reprezentance. Pogodba je vezana do 30. novembra 2015. Finančne podrobnosti niso bile znane, znano pa je bilo, da ni najdražji selektor v zgodovini Slovenske nogometne reprezentance.[4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]