Compiègne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 25’ severne širine, 02° 49’ vzhodne dolžine

Občina Compiègne
Mestna hiša, Compiègne

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 49' 23" E
Zemljepisna širina: 49° 24' 53" N
Uprava
Država Francija
Regija: Pikardija
Departma: Oise (podprefektura)
Okrožje: Compiègne
Kanton: Compiègne-Jugovzhod
Compiègne-Jugozahod
Compiègne-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracija ozemlja Compiègne
Župan: Philippe Marini
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 31 m–134 m
(povpr. 41 m)
Površina kopnega:¹ 53,1 km²
Prebivalstvo
(1999)
41.254
 - gostota: (1999) 777/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 60159/ 60200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise. Leta 1999 je mesto imelo 41.254 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji ob sotočju rek Aisne in Oise, 60 km vzhodno od Beauvaisa in 65 km severno od Pariza.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Compiègne je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Attichy, Estrées-Saint-Denis, Guiscard, Lassigny, Noyon, Ressons-sur-Matz in Ribécourt-Dreslincourt s 173.943 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Februarja 888 je bil v Compiègnu kronan za frankovskega kralja Odo, grof Pariški.

Med stoletno vojno 23. maja 1430 je bila v poskusu osvoboditve kraja s strani Burgundov zajeta Ivana Orleanska in prodana Angležem.

V letu 1630 je bila Maria de' Medici po neuspeli razrešitvi kardinala Richelieuja izgnana v Compiègne, od koder je leto kasneje pobegnila v Bruselj.

11. novembra 1918 je bilo v kraju Rethondes v bližini Compiègna doseženo premirje z Nemčijo in s tem konec bojev prve svetovne vojne.

V začetku druge svetovne vojne 22. junija 1940 je bilo na istem mestu podpisano še eno premirje, tokrat v zamenjanih vlogah, s katerim je Francija kapitulirala pred Nemčijo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Compiègne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Dvorec Château de Compiègne, kraljeva rezidenca, zgrajena za Ludvika XV., obnovljena pod Napoleonom. Compiègne je bil en od treh sedežev kraljeve uprave, ostala dva sta bila v Versaillesu in Fontainebleauju.
  • Compiègnski gozd, prizorišče podpisov dveh premirij v letih 1918 in 1940.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]