Noyon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 35’ severne širine, 03° 00’ vzhodne dolžine

Občina Noyon
Notredamska katedrala, Noyon

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 59' 59" E
Zemljepisna širina: 49° 34' 54" N
Uprava
Država Francija
Regija: Pikardija
Departma: Oise
Okrožje: Compiègne
Kanton: Noyon
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays Noyonnais
Župan: Pierre Vaurs
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 36 m–153 m
(povpr. 52 m)
Površina kopnega:¹ 18 km²
Prebivalstvo
(1999)
14.471
 - gostota: (1999) 804/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 60471/ 60400:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije. Leta 1999 je naselje imelo 14.471 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji ob reki Oise in njenem istoimenskem kanalu, 80 km vzhodno od Beauvaisa.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Noyon je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Appilly, Babœuf, Beaurains-lès-Noyon, Béhéricourt, Brétigny, Caisnes, Cuts, Genvry, Grandrû, Larbroye, Mondescourt, Morlincourt, Passel, Pont-l'Évêque, Pontoise-lès-Noyon, Porquéricourt, Salency, Sempigny, Suzoy, Varesnes, Vauchelles in Ville s 24.829 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Compiègne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvotno oporišče belgijskega plemena Veromandui, je med rimsko osvojitvijo Galije zavzel rimski cesar Julij Cezar in ga obnovil kot Noviomagus Veromanduorum, omenjen v Antoninovem itinerariju, v srednjem veku Noviomum.

V 5. stoletju še vedno utrjeno mesto je po zlomu rimskega cesarstva postalo sedež škofije, ki jo je leta 531 vzpostavil škof Medard iz manj varnega Vermanda. Kasneje je Noyon postal sedež merovingov. Mestna katedrala je bila prizorišče kronanja frankovskega kralja Karla Velikega v letu 768, leta 987 pa je bil v njej kronan tudi francoski kralj Hugo Capet, prvi iz vrste kapetingov. Noyon je leta 1108 kot komuna prejel ustanovno listino, ki jo je potrdil Filip Avgust v letu 1223.

S sporazumom v Noyonu 13. avgusta 1516 med francoskim kraljem Francom I. in svetorimskim cesarjem Karlom V. je Francija opustila zahteve po Neapeljskem kraljestvu, v zameno pa dobila Milansko vojvodstvo. Podpis sporazuma je pripeljal h koncu vojno Cambraiske zveze, eno od faz italijanskih vojn. Po razdejanju mesta s strani Habsburžanov 1552 je bil Noyon v letu 1559 prodan Franciji pod pogoji miru v Le Cateau-Cambrésisu. Ob koncu 16. stoletja je bil Noyon za kratek čas ponovno pod habsburškim nadzorom, do ponovne osvojitve s strani francoskega kralja Henrika IV.

S konkordatom v letu 1801 je bila ukinjena Noyonska škofija. V času prve in druge svetovne vojne je Noyon okupirala nemška vojska, v tem času pa je kraj utrpel hude poškodbe.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Noyon je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]