Pojdi na vsebino

Življenje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Raznolikost evkariontskih življenjskih oblik. Od vrha proti dnu in od leve proti desni: volk (žival), mamutovec (rastlina), Entodinium (bakterija), knežja mušnica (gliva), Pterois antennata (žival), razrast alg, Chrysotoxum verralli (žival), Xanthoparmelia (lišaj), Dictyostelium (ameba) in korala Dendrogyra cylindrus (žival)

Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t. j. neživih predmetov in mrtvih organizmov. Kaže se z rastjo, ki jo omogoča presnova, razmnoževanjem in zmožnostjo prilagajanja na okolje s spremembami od znotraj. Fizikalna značilnost življenja je, da se hrani z negativno entropijo.[2][3]

Organizem je osnovna enota življenja, termodinamično odprt sistem, ki vzdržuje homeostazo – stabilno notranje stanje s pomočjo vrste kontrolnih mehanizmov v telesu. Sestavljeni so iz celic, ki so osnovna funkcionalna enota življenja, in imajo življenjski krog, presnavljajo zaužite snovi, se odzivajo na dražljaje ter razmnožujejo.[4][5] Gen je enota dednosti, ki se z razmnoževanjem prenaša od organizmov na njihove potomce, genski zapis pa se skozi generacije z evolucijo spreminja, s čimer se tvorijo skupine sorodnih organizmov – taksoni. Te v grobem razvrščamo v glavne življenjske oblike, kot so rastline, živali, glive, protisti, arheje in bakterije, ki se nato delijo v hierarhiji življenja na nižje taksone. Nekateri med življenjske oblike uvrščajo tudi viruse in viroide, ki pa jih običajno ne obravnavamo kot žive, saj za svoj obstoj in razmnoževanje izkoriščajo življenjske procese gostitelja.[6][7] Biologija je znanstvena disciplina, ki preučuje življenje in vse njegove pojavne oblike.

O nastanku življenja (abiogeneza) iz nežive snovi in njegovem zgodnjem razvoju nimamo zanesljivih podatkov, po podobnosti pa sklepamo, da so se vse današnje življenjske oblike razvile iz istega skupnega prednika in se skozi geološke dobe v procesu evolucije prilagodile na preživetje v raznovrstnih habitatih na Zemlji. Po ocenah obstaja na milijone različnih vrst organizmov.[8][9]

Smrt je konec življenja posameznega organizma, nepovratno prenehanje življenjskih funkcij. Če umrejo vsi predstavniki določene vrste, pravimo temu izumrtje. Izumrle življenjske oblike preteklih geoloških dob preučujemo s pomočjo njihovih fosilnih ostankov.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Zemlja je edini planet v Vesolju, za katerega vemo, da gosti življenje, domnevajo pa, da obstaja tudi nezemeljsko življenje. Coni Zemlje, v kateri se pojavlja življenje, pravimo biosfera; obsega vse območje tekoče vode (hidrosfero vključno z najglobljimi oceanskimi jarki), površje kopnega (litosfero vključno z najvišjimi vrhovi) in spodnje plasti ozračja, plast, debelo približno 20 km. Pri tem velika večina živih bitij naseljuje ožje območje, od 500 m pod morsko gladino do 6 km nad njo. Izven tega uspevajo pretežno mikroorganizmi, prilagojeni na ekstremne razmere.[10] Doslej v veliki meri spregledan je del biosfere v skalnatih plasteh pod površjem kopnega. Šele konec 20. stoletja je prišlo spoznanje, da lahko organizmi uspevajo tudi v vodnih žepih v skalnih razpokah več kilometrov globoko.[11]

Razvoj

[uredi | uredi kodo]

Izvor življenja

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Abiogeneza.

Znanstveniki ocenjujejo, da je Zemlja starost Zemlje približno 4,54 milijarde let.[12] Življenje na Zemlji obstaja že vsaj 3,5 milijarde let,[13][14][15][16]. Najstarejši znani fizični dokazi življenja so stari približno 3,7 milijarde let[17][18] "Molekularne ure" so metoda, s katero znanstveniki ocenjujejo, kdaj so se določeni organizmi razvili, na podlagi mutacij v njihovem DNK. Po ocenah iz podatkovne baze TimeTree naj bi se življenje pojavilo približno pred 4 milijardami let.[19] Hipoteze o izvoru življenja poskušajo razložiti nastanek univerzalnega skupnega prednika iz preprostih organskih molekul preko predceličnega življenja do protocelic in metabolizma.[20] V letu 2016 so znanstveniki identificirali 355 genov, za katere menijo, da so bili prisotni pri zadnjem univerzalnem skupnem predniku.[21]

Biosfera naj bi se razvila od nastanka življenja naprej pred vsaj približno 3,5 milijardami let[22] Najzgodnejši dokazi o življenju na Zemlji vključujejo biogeni grafit, najden v 3,7 milijarde let starih metasedimentnih kamninah iz zahodne Grenlandije[23] in fosile mikrobnih preprog, najdenih v 3,48. milijarde let starem peščenjaku iz Zahodne Avstralije.[24] Nedavno, leta 2015, so v 4,1 milijarde let starih kamninah v Zahodni Avstraliji našli "ostanke biotskega življenja".[25] Leta 2017 je bilo objavljeno, da so odkrili domnevno fosilizirane mikroorganizme (ali mikrofosile) v usedlinah hidrotermalnih vrelcev v pasu Nuvvuagittuq v Quebecu v Kanadi, ki so bili stari 4,28 milijarde let, kar predstavlja najstarejši dokaz o življenju na Zemlji. Ta odkritja kažejo na "skoraj trenuten nastanek življenja" po nastanku oceana pred 4,4 milijarde let in nedolgo po nastanku Zemlje pred 4,54 milijardami let.[26]

Evolucija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Evolucija.

Evolucija je sprememba dednih značilnosti bioloških populacij skozi zaporedne generacije. Te spremembe lahko povzročijo nastanek novih vrst in izumrtje starih.[27][28] Evolucija se pojavi, ko evolucijski procesi, kot sta naravna selekcija (vključno s spolno selekcijo) in genetski drift, delujejo na genetske variacije. Ti procesi povzročijo, da določene lastnosti povečujejo ali zmanjšujejo svojo pogostost v populaciji skozi zaporedne generacije.[29] Proces evolucije je povzročil biotsko raznovrstnost na vseh ravneh biološke organizacije.[30][31]

Fosili

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Fosili.

Fosili so ohranjeni ostanki ali sledovi organizmov iz daljne preteklosti. Celota fosilov, tako odkritih kot neodkritih, in njihova postavitev v plasteh (stratumih) sedimentnih kamnin je znana kot fosilni zapis. Ohranjeni primerek se imenuje fosil, ki je starejši od 10.000 let.[32] Starost fosilov se torej giblje od najmlajših na začetku obdobja holocena do najstarejših iz dobe arhaika, starih do 3,4 milijarde let.[33][34]

Izumrtje

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Izumrtje.

Izumiranje je proces, s katerim vrsta izumre.[35] Trenutek izumrtja je smrt zadnjega posameznika te vrste. Ker lahko vrste živijo na zelo velikih območjih, je določitev tega trenutka težavna in se običajno izvede za nazaj po določenem obdobju, ko ni več zaznanih posameznikov. Vrste izumrejo, ko ne morejo več preživeti v spreminjajočem se habitatu ali če se pojavi druga vrsta, ki je boljša pri izkoriščanju virov ali se bolje prilagaja spremembam. Več kot 99% vseh vrst, ki so kdaj koli živele, je zdaj izumrlih.[36][37][38][39] Množično izumrtje omogoči preživelim vrstam, da se hitro razvijejo in razširijo v nove niše.[40]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Virusi najverjetneje ne izhajajo iz skupnega prednika, saj vsaka skupina virusov nastane neodvisno.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. International Committee on Taxonomy of Viruses Executive Committee (Maj 2020). »The New Scope of Virus Taxonomy: Partitioning the Virosphere Into 15 Hierarchical Ranks«. Nature Microbiology. 5 (5): 668–674. doi:10.1038/s41564-020-0709-x. PMC 7186216. PMID 32341570.
  2. Schrödinger, Erwin (1944). What is Life? (v angleščini). Cambridge University Press. ISBN 0-521-42708-8.
  3. Margulis, Lynn; Sagan, Dorion (1995). What is Life? (v angleščini). University of California Press. ISBN 0-520-22021-8.
  4. »2.2: The Basic Structural and Functional Unit of Life: The Cell«. LibreTexts. 2. junij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2020. Pridobljeno 29. marca 2020.
  5. Bose, Debopriya (14. maj 2019). »Six Main Cell Functions«. Leaf Group Ltd./Leaf Group Media. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2020. Pridobljeno 29. marca 2020.
  6. »Virus«. Genome.gov (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 25. junija 2022.
  7. »Are Viruses Alive?«. Yellowstone Thermal Viruses (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. junija 2022. Pridobljeno 25. julija 2022.
  8. »life | Definition, Origin, Evolution, Diversity, & Facts«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 12. julija 2022. Pridobljeno 25. julija 2022.
  9. »How Many Species Exist?«. National Wildlife Federation (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2022. Pridobljeno 25. julija 2022.
  10. »Biosphere«. National Geographic Society. Pridobljeno 5. novembra 2023.
  11. Gross, Michael (2021). »Life underground«. Current Biology. 31 (9): R415–R417. doi:10.1016/j.cub.2021.04.047.
  12. Dalrymple, G. Brent (2001). »The age of the Earth in the twentieth century: a problem (mostly) solved«. Special Publications, Geological Society of London. 190 (1): 205–221. Bibcode:2001GSLSP.190..205D. doi:10.1144/GSL.SP.2001.190.01.14.
  13. Bell, Elizabeth A.; Boehnike, Patrick; Harrison, T. Mark; Mao, Wendy L. (19. oktober 2015). »Potentially biogenic carbon preserved in a 4.1 billion-year-old zircon« (PDF). PNAS. 112 (47): 14518–14521. Bibcode:2015PNAS..11214518B. doi:10.1073/pnas.1517557112. PMC 4664351. PMID 26483481. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 6. novembra 2015.
  14. Schopf, J.W. (Junij 2006). »Fossil evidence of Archaean life«. Philos. Trans. R. Soc. Lond. B Biol. Sci. 361 (1470): 869–885. doi:10.1098/rstb.2006.1834. PMC 1578735. PMID 16754604.
  15. Hamilton Raven, Peter; Brooks Johnson, George (2002). Biology. McGraw-Hill Education. str. 68. ISBN 978-0-07-112261-0. Pridobljeno 7. julija 2013.
  16. Milsom, Clare; Rigby, Sue (2009). Fossils at a Glance (2nd izd.). John Wiley & Sons. str. 134. ISBN 978-1-4051-9336-8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2023. Pridobljeno 10. avgusta 2023.
  17. Ohtomo, Yoko; Kakegawa, Takeshi; Ishida, Akizumi; Nagase, Toshiro; Rosing, Minik T. (8. december 2013). »Evidence for biogenic graphite in early Archaean Isua metasedimentary rocks«. Nature Geoscience. 7 (1): 25–28. Bibcode:2014NatGe...7...25O. doi:10.1038/ngeo2025.
  18. Noffke, Nora; Christian, Daniel; Wacey, David; Hazen, Robert M. (8. november 2013). »Microbially Induced Sedimentary Structures Recording an Ancient Ecosystem in the ca. 3.48 Billion-Year-Old Dresser Formation, Pilbara, Western Australia«. Astrobiology. 13 (12): 1103–1124. Bibcode:2013AsBio..13.1103N. doi:10.1089/ast.2013.1030. PMC 3870916. PMID 24205812.
  19. Hedges, S. B. Hedges (2009). »Life«. V S. B. Hedges (ur.). The Timetree of Life. Oxford University Press. str. 89–98. ISBN 978-0-1995-3503-3.
  20. »Habitability and Biology: What are the Properties of Life?«. Phoenix Mars Mission. The University of Arizona. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2014. Pridobljeno 6. junija 2013.
  21. Wade, Nicholas (25. julij 2016). »Meet Luca, the Ancestor of All Living Things«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. julija 2016. Pridobljeno 25. julija 2016.
  22. Campbell, Neil A.; Brad Williamson; Robin J. Heyden (2006). Biology: Exploring Life. Boston, Massachusetts: Pearson Prentice Hall. ISBN 978-0-13-250882-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2014. Pridobljeno 15. junija 2016.
  23. Ohtomo, Yoko; Kakegawa, Takeshi; Ishida, Akizumi; Nagase, Toshiro; Rosing, Minik T. (8. december 2013). »Evidence for biogenic graphite in early Archaean Isua metasedimentary rocks«. Nature Geoscience. 7 (1): 25–28. Bibcode:2014NatGe...7...25O. doi:10.1038/ngeo2025.
  24. Noffke, Nora; Christian, Daniel; Wacey, David; Hazen, Robert M. (8. november 2013). »Microbially Induced Sedimentary Structures Recording an Ancient Ecosystem in the ca. 3.48 Billion-Year-Old Dresser Formation, Pilbara, Western Australia«. Astrobiology. 13 (12): 1103–1124. Bibcode:2013AsBio..13.1103N. doi:10.1089/ast.2013.1030. PMC 3870916. PMID 24205812.
  25. Bell, Elizabeth A.; Boehnike, Patrick; Harrison, T. Mark; Mao, Wendy L. (19. oktober 2015). »Potentially biogenic carbon preserved in a 4.1 billion-year-old zircon« (PDF). PNAS. 112 (47): 14518–14521. Bibcode:2015PNAS..11214518B. doi:10.1073/pnas.1517557112. PMC 4664351. PMID 26483481. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 6. novembra 2015.
  26. Dodd, Matthew S.; Papineau, Dominic; Grenne, Tor; Slack, John F.; Rittner, Martin; Pirajno, Franco; O'Neil, Jonathan; Little, Crispin T.S. (1. marec 2017). »Evidence for early life in Earth's oldest hydrothermal vent precipitates«. Nature. 543 (7643): 60–64. Bibcode:2017Natur.543...60D. doi:10.1038/nature21377. PMID 28252057. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017. Pridobljeno 2. marca 2017.
  27. Hall, Brian K.; Hallgrímsson, Benedikt (2008). Strickberger's Evolution (4th izd.). Sudbury, Massachusetts: Jones and Bartlett Publishers. str. 4–6. ISBN 978-0-7637-0066-9. LCCN 2007008981. OCLC 85814089.
  28. »Evolution Resources«. Washington, DC: National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine. 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2016.
  29. Scott-Phillips, Thomas C.; Laland, Kevin N.; Shuker, David M.; Dickins, Thomas E.; West, Stuart A. (Maj 2014). »The Niche Construction Perspective: A Critical Appraisal«. Evolution. 68 (5): 1231–1243. doi:10.1111/evo.12332. PMC 4261998. PMID 24325256. Evolutionary processes are generally thought of as processes by which these changes occur. Four such processes are widely recognized: natural selection (in the broad sense, to include sexual selection), genetic drift, mutation, and migration (Fisher 1930; Haldane 1932). The latter two generate variation; the first two sort it.
  30. Hall & Hallgrímsson 2008, str. ;3–5
  31. Voet, Donald; Voet, Judith G.; Pratt, Charlotte W. (2016). Fundamentals of Biochemistry: Life at the Molecular Level (Peta izd.). Hoboken, New Jersey: John Wiley & Sons. Chapter 1: Introduction to the Chemistry of Life, pp. 1–22. ISBN 978-1-118-91840-1. LCCN 2016002847. OCLC 939245154.
  32. »Frequently Asked Questions«. San Diego Natural History Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2012. Pridobljeno 25. maja 2012.
  33. Vastag, Brian (21. avgust 2011). »Oldest 'microfossils' raise hopes for life on Mars«. The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2011. Pridobljeno 21. avgusta 2011.
  34. Wade, Nicholas (21. avgust 2011). »Geological Team Lays Claim to Oldest Known Fossils«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2013. Pridobljeno 21. avgusta 2011.
  35. Extinction – definition. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2009.
  36. »What is an extinction?«. Late Triassic. Bristol University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. septembra 2012. Pridobljeno 27. junija 2012.
  37. McKinney, Michael L. (1996). »How do rare species avoid extinction? A paleontological view«. V Kunin, W.E. (ur.). The Biology of Rarity: Causes and consequences of rare—common differences. Springer. ISBN 978-0-412-63380-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2023. Pridobljeno 26. maja 2015. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  38. Stearns, Beverly Peterson; Stearns, Stephen C. (2000). Watching, from the Edge of Extinction. Yale University Press. str. x. ISBN 978-0-300-08469-6. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2023. Pridobljeno 30. maja 2017.
  39. Novacek, Michael J. (8. november 2014). »Prehistory's Brilliant Future«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2014. Pridobljeno 25. decembra 2014.
  40. Van Valkenburgh, B. (1999). »Major patterns in the history of carnivorous mammals«. Annual Review of Earth and Planetary Sciences. 27: 463–493. Bibcode:1999AREPS..27..463V. doi:10.1146/annurev.earth.27.1.463. Arhivirano iz spletišča dne 29. februarja 2020. Pridobljeno 29. junija 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]