Plast (geologija)
![]() | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
V geologiji in sorodnih področjih je plast (množina: plasti) osnovna litološka enota oziroma ploščato kamninsko telo sedimentnih kamnin ali magmatskih kamnin, ki so nastale na zemeljski površini[1], ki jih od zgornje in spodnje kamnine ločujejo lezike. Je temeljna enota v stratigrafskem stolpcu (grafičnem prikazu zaporedja kamninskih plasti po njihovi starosti) in je osnova za študij stratigrafije.
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Vsaka plast je običajno ena od številnih vzporednih plasti, ki ležijo ena na drugi, določene z naravnimi procesi. Lahko se širijo na več sto tisoč kvadratnih kilometrih zemeljske površine. Plasti se običajno obravnavajo kot pasovi različnih barvnih ali različno strukturiranih materialov, ki so izpostavljeni na klifih ali pečinah, cestnih usekih, kamnolomih in na bregovih rek. Posamezni pasovi se lahko razlikujejo po debelini od nekaj milimetrov do enega kilometra ali več. Vsak pas predstavlja poseben način usedanja: rečni mulj, plažni pesek, premog, močvirje, peščena sipina, lava, itd.
Poimenovanje[uredi | uredi kodo]
Geologi preučujejo plasti kamnin in jih kategorizirajo po materialu postelj. Vsak ločen sloj je običajno dodeljen imenu lista, običajno na podlagi mesta, reke, gore ali regije, kjer je formacija izpostavljena in na voljo za študij. Na primer, Burgess Shale je debel, temen, občasno fosiliziran skrilavec, izpostavljen visoko v Kanadskem Skalnem gorovju v bližini prelaza Burgess. Majhne razlike v materialu v formaciji se lahko opišejo kot "člani" (ali včasih "ležišča"). Formacije se zbirajo v "skupine", te pa se lahko zbirajo v "superskupine".
Galerija[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "stratification | geology". Encyclopedia Britannica (angleščina). Pridobljeno dne 2017-10-23.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Hans Murawski, Wilhelm Meyer: Geologisches Wörterbuch. 12. Auflage. Spektrum Akademischer Verlag, 2010, S. 37, ISBN 978-3-8274-1810-4.