Washington, D.C.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Washington, D.C)
Skoči na: navigacija, iskanje
Washington, D.C.
District of Columbia
Zvezno okrožje
Zvezno okrožje Kolumbija

Zastava

Pečat
Vzdevek: DC, The District
Geslo: Justitia Omnibus (Pravica za vse)
Lega Washingtona, D.C., ki meji na Maryland in Virginio
Koordinati: 38°53′42.4″N 77°02′12.0″W / 38.895111°N 77.036667°W / 38.895111; -77.036667Koordinati: 38°53′42.4″N 77°02′12.0″W / 38.895111°N 77.036667°W / 38.895111; -77.036667
Država Flag of the United States.svg ZDA
Zvezno okrožje Zastava Zveznega okrožja Kolumbije Kolumbija
Ustanovljeno 16. julij 1790
Upravljanje
 • župan Adrian M. Fenty (D)
 • mestni svet Predsednik: Vincent C. Gray (D)
Površina
 • Zvezno okrožje 177 km2
 • Kopno 159 km2
 • Voda 18 km2
Nadmorska višina 0–125 m
Prebivalstvo (2012 ocena)[1][2]
 • Zvezno okrožje 632.323 (25 največje)
 • Gostota 3.977 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 5.703.948
Časovni pas EST (UTC-5)
 • Poletje (DST) EDT (UTC-4)
Spletna stran www.dc.gov/
Zračni posnetek Washingtona

Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike. Leži v, oziroma zavzema, področje Zveznega okrožja Kolumbija.

Washington je del mestnega območja Baltimore - Washington, ki vključuje tudi dele Marylanda, Virginije in Zahodne Virginije, a ni del volilnih okrožij zvezne države Maryland, znotraj katere se nahaja. Zvezno okrožje Kolumbija voli svojega predstavnika v predstavniški dom Kongresa, a ta nima volilne pravice, saj šteje okrožje po ustavi ZDA za neodvisno od vseh zveznih držav, ker ni zvezna država sama po sebi, pa ji ne pripadata predstavnika v senatu. Zvezno mesto ima pa nesorazmeren delež elektornih glasov (3) pri izbiri predsednika ZDA.

Washington DC je svojo unikatno naravo pridobil že s prvo ustavo, področje na katerem se nahaja pa spada med originalnih trinajst kolonij, ki so se osamosvojile. Med državljansko vojno je bil Washington DC postavljen zelo blizu meje med Severom in Jugom in bil ves čas zelo izpostavljen različnim tveganjem, a ni doživel skorajda nobenih spopadov na svoji zemlji.

Mesto je polno turističnih znamenitosti in različnih spomenikov, ki so praviloma povezane z zgodovino Bele hiše, kot največje znamenitosti mesta.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nemški zemljevid Washingtona iz 1888. Lepo je vidna prvotna kvadratna oblika Zveznega okrožja Kolumbija v izmeri 100 kvadratnih milj (260 km²). Leta 1846 je bilo področje južno od reke Potomac vrnjeno Virginiji.

Zvezno mesto sprva ni bilo planirano tu, temveč v Georgetownu, a se je kasneje načrtovano zgradilo na tem področju in se vmes ne premaknilo, zato ohranja ogromno spominov. Mesto je bilo ustanovljeno in načrtovano leta 1790, imenovano pa je po predsedniku Georgeu Washingtonu, ki je nalogo za izgradnjo mesta dal arhitektu, z imenom Pierre (Peter) Charles L'Enfant . L'Enfantov načrt je bil zavržen, delo je nadaljeval njegov sodelavec Andrew Ellicott, a kaj kmalu so prazne prostore namenjene parkom in večjih ulicam popolnila naselja temnopoltih prebivalcev. McMillanov načrt je dokončal izgradnjo mesta in skušal pri tem biti zvest L'Enfantovi viziji. Mesto je sprva bilo mišljeno idejni projekt, kjer bi pobrali najbolje iz evropskih rešitev načrtovanja mest, Thomas Jefferson je prinesel iz Evrope več načrtov Pariza, Karlsruheja, Amsterdama in Milana v pomoč arhitektom.

Od leta 1800 je sedež zvezne vlade, tu sta tudi sedeža Kongresa ZDA (Predstavniški dom in Senat) in sedež Vrhovnega sodišča ZDA, tu je tudi Bela hiša, sedež predsednika ZDA. Mesto, ki je manjše po velikosti, je sicer polno ambasad, muzejev, galerij, nekdanjih in sedanjih visokih vladnih funkcionarjev in uradnikov. Sicer je mesto večinoma temnopolto, tudi širša okolica okoli je izredno urbano naseljena, mesto je šele zadnjih nekaj let pričel izgubljati na prebivalstvu, sicer je bila rast populacije izredna od konca druge svetovne vojne.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Zaradi stabilne vlade izobilja in le redkih vojnih spopadov je mesto dober popis zgodovine ZDA, saj ponuja muzeje in spomine na temo tako raznovrstnih tehnoloških inovacij (Graham Bell in preiskus telefona, Abbe Cleveland, pomembni vremenoslovec) kot pomembnih predstavnikov raznovrstnih političnih pogledov (vse od predsednika Woodrowa Wilsona pa do spomeniške sobe pomembnega izolacionista Williama Boraha). Poleg so v Washingtonu tudi sedeži mnogih zveznih služb ali vsaj njihova predstavništva. Mnoge zgradbe nekdanjih vladnih služb so bile opuščene zaradi reorganizacije in spremenjene v umetniške, razstavne in spomeniške prostore. Tu je tudi sedež Howard University, znamenite univerze za izobraževanje temnopoltih, zaradi vloge Bele hiše pri odpravi suženjstva je tu mnogo spomenikov namenjenih odpravi suženjstva, mnogo je tudi spominskih sob prvih temnopoltih političnih funkcionarjev in pomembnih aktivistov za časa Lincolna in pred njim.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi zelo goste poselitve prebivalstva, težav s kriminalom, brezdomstvom in celo javnim šolstvom (tudi do 15 procentna nepismenost prebivalstva, ki se opazno visoko preseljuje po širšem okolju držav Baltimore, Maryland, Washington, poleg tega pa je vedno več nezakonitih priseljencev) je mestna oblast večkrat pod pritiskom afer.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Annual Estimates of the Resident Population for the United States, Regions, States, and Puerto Rico: April 1, 2010 to July 1, 2012" (CSV). 2012 Population Estimates. United States Census Bureau. 2012. Pridobljeno dne 2012-12-20.  Neznan parameter |month= ni upoštevan (pomoč)
  2. ^ "Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas: April 1, 2010 to July 1, 2011". United States Census Bureau. 2012. Pridobljeno dne 2012-12-10. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini