Milja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mílja je ime več enot za merjenje dolžine. Danes ena milja v glavnem pomeni okoli 1609 m na kopnem in 1852 m na morju in v zraku. Za podrobnosti glej spodaj.

Trenutne določitve[uredi | uredi kodo]

Pomeni za milje, ki jih danes v splošnem uporabljamo so:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Skozi zgodovino so uporabljali veliko enot z imenom 'milja' za merjenje dolžine, ki so bile določene različno. Te enote izhajajo iz rimske milje, ki je bila enaka približno 1479 m. Rimska milja je vsebovala 1000 'dvojnih korakov' ali dvojnih dolgih korakov rimskih vojakov. Beseda milja izhaja iz latinske besede millia passum, tisoč koračajev. Vzdolž cest, ki so jih po Evropi zgradili Rimljani so po navadi postavili kamen na vsako miljo, da bi naznačili razdaljo do Rima. Tem kamnom so rekli miljniki.

V plovbi so običajno uporabljali geografsko miljo, ki je določena kot 1 ločna minuta na Zemljinem ekvatorju in je približno enaka 1855 m.

Zakonsko miljo je določila kraljica Elizabeta I. leta 1593 z zakonom kot novo določitev milje iz 5000 čevljev na 5280 čevljev.

Ko so se leta 1959 dogovorili o mednarodni milji, je Ameriška geodetska uprava za merjenje obdržala geodetsko miljo.

Na Danskem in skoraj po celotni Nemčiji so v 19. stoletju za miljo uporabljali geografsko miljo, enako približno 7,5 km (določeno s 4. ločnimi minutami), ki jo je natančno označil Ole Christensen Rømer. V Nemčiji je obstajala tudi natančna 7,5 km metrska različica, vendar so jo do 20. stoletja večinoma prenehali uporabljati. Rømerjevo miljo so v skandinavskih deželah dolgo časa uporabljali kot morsko miljo, vendar jo je sredi 20. stoletja zamenjala mednarodna morska milja. Mednarodni morski milji danes tradicionalistični Skandinavci še vedno rečejo četrt milje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]