Uporabniški pogovor:Marino/Arhiv 2

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Predlog[uredi kodo]

Tole je bolj tvoje področje... Če imaš kakšne vire, bi lahko napisal nekaj malega o salzburški nadškofiji in oglejskem patriarhatu? Danes sta povezavi na glavni strani, pa sta še rdeči. LP --Tone 10:22, 14 junij 2007 (CEST)

Bom premislil (poiskal vire). Marino 10:34, 14 junij 2007 (CEST)
Žal ni šlo, za zgodovino nisem tako dober in rabim več časa. Bom poskusil do drugega leta. Marino 11:15, 15 junij 2007 (CEST)

Predloga:Jezik-el2[uredi kodo]

Je ta predloga namenjena zapisovanju stare ali sodobne grščine? Če gre za staro grščino, predlagam preimenovanje v Predloga:Jezik-grc2 (po zgledu {{jezik-grc}}). --Eleassar pogovor 14:49, 29. junij 2007 (CEST)

Lahko se uporablja za obe, saj so fonti za staro in novo grščino isti (stara ima le nekaj več črk z akcenti). Uporabil sem jo že kar velikokrat. Ne vem če je preimenovanje potrebno? Grški jezik ima na Wikipediji vedno oznako el - ελληνικά [elliniká]. Marino 19:02, 30. junij 2007 (CEST)

Mar ne bi bilo bolje, ko bi vnesli popravke za prikaz fontov stare in sodobne grščine kar v MediaWiki:Common.css? Pri tem bi lahko polepšali prikaz grške pisave pri uporabi predlog {{jezik-el}} oz. {{jezik-grc}}, ali pa, če bi hoteli, obdržali oba dizajna. Najbrž bi se bilo dobro o tehnični ustreznosti uporabljenih fontov posvetovati tudi na en:Wikipedia:Village pump (technical), preden jih zapišemo v Common.css. --Eleassar pogovor 21:43, 30. junij 2007 (CEST)

Jaz sem namenoma ustvaril novo predlogo jezik-el2 in nisem spreminjal stare jezik-el, ker se mi je zdelo, da mogoče ne bodo vsi zadovoljni s to spremembo. Zdaj pa vidim, da drugi v glavnem sploh ne uporabljajo nobene od naštetih predlog, samo jaz sem uporabil jezik-el2 v kakšnih 80 člankih (v svojih člankih ali dopolnitvah tujih člankov). Glede tehnične ustreznosti ne morem veliko povedati. Na računalnikih, ki jih jaz uporabljam (v službi, doma) se ti fonti res lepo vidijo, ne vem pa za kakšne druge sisteme (Linux?, drugi brskalniki??). Marino 20:26, 1. julij 2007 (CEST)
Zdaj sem si malo bolj natančno ogledal predlogo politonalno. Moram priznati, da je prej nisem poznal. Vidim, da daje precej podoben učinek kot moja jezik-el2, vendar pa so črke nekoliko manjše. Jaz sem se pri jezik-el2 odločil za rahlo povečanje črk ravno zato, ker sem opazil, da je font athena (ali new athena unicode) nekoliko majhen. Primerjaj naslednje tri o-je (politonalno, navadna latnica, jezik-el2): οoο. Primerjaj tudi npr. v krepki in ležeči obliki - politonalno: Ἡρόδοτος, Ἡρόδοτος, Ἡρόδοτος in jezik-el2: Ἡρόδοτος, Ἡρόδοτος, Ἡρόδοτος. Predlagam, da bi povečanje fonta vnesli v CSS, da bo izpis bolj pregleden. Marino 08:34, 2. julij 2007 (CEST)

Zame je zapis s {{politonalno}} večji in bolj pregleden. Zato in zaradi poenotenja sloga in uporabe z ostalimi predlogami predlagam, da {{jezik-el2}} pa ukinemo (oz. preusmerimo na ustrezno mesto) in se držimo samo predlog {{jezik-el}}/{{jezik-grc}} in {{politonalno}}. Ne bom pa nasprotoval, tudi če ostane. --Eleassar pogovor 10:30, 2. julij 2007 (CEST)

Prišel sem domov in zdaj šele vidim prave razsežnosti problema! Na mojem domačem računalniku se politonalno izpiše kot čisto navadne grške črke (kot brez predloge) - zato tudi te predloge še sploh nikoli dozdaj nisem opazil! V službi pa se mi politonalno izpiše z lepšim fontom, ampah zelo na majhno (zanimivo: oba računalnika imata Windows XP in MS-IExplorer!). To pomeni, da politonalno ne funkcionira tako, kot bi bilo treba - po mojem bi bilo treba v MediaWiki:Common.css dodati več imen novejših fontov (npr. namesto/poleg starega athena še novejši new athena unicode, itd) in nekako poskrbeti za velikost (???). Ob tem me seveda zanima, kako se sploh na drugih računalnikih vidi moj jezik-el2. Na obeh omenjenih mojih računalnikih se vidi enako - lepši font in primerna velikost. Marino 15:58, 2. julij 2007 (CEST)
Ja, tudi sam sem opazil enako. Marsikdo nima nameščenih vseh fontov, zato bi morali varčevati z njihovo uporabo, hkrati pa skrbeti za lep in poenoten videz Wikipedije. Ker sam razumem CSS samo »pasivno«, predlagaj ustrezne popravke (vrstice) in jih bomo pregledali in vnesli. -Eleassar pogovor 13:35, 3. julij 2007 (CEST)

Oprosti, ker dalj časa nisem odgovoril, ampak tudi jaz nisem tak strokovnjak za CSS. Jaz bi poskusil dodati v definicijo .polytonic pred ali po imenu fonta "Athena" še "New Athena Unicode". Uspeha ne garantiram. Bo treba preveriti in mogoče dodati še kaj. Marino 13:24, 6. julij 2007 (CEST)

Pozdrav in vabilo[uredi kodo]

Da bi se bolje spoznali, te prosim, da na Wikipedija:V živo potrdiš s podpisom tvojo odločitev, da prideš na srečanje 30.8.07 ob 18.00 uri na Ljubljanski grad ! Lp--Pranavor 14:47, 5. avgust 2007 (CEST) Kot koordinatorica se pridružujem vabilu, oglasi se kaj na pogovorni strani Wikipedija:v živo, kjer lahko tudi potrdiš, če prideš--Amazone7 10:54, 8. avgust 2007 (CEST)

Ne vem, če bom prišel. Je še odvisno od okoliščin. Marino 10:56, 8. avgust 2007 (CEST)
Hvala da si se hitro odzval. Veseloi te bomo, če prideš.--Amazone7 10:58, 8. avgust 2007 (CEST)

Želeni članki[uredi kodo]

Na članek apostolski nuncij kaže precej povezav, ker si na področju bolj domač, lahko mogoče ob priliki kaj napišeš. LP --Tone 18:28, 22. avgust 2007 (CEST)

Urejeno. Upam, da zadovoljivo - več o tem ne znam napisati. Marino 20:43, 22. avgust 2007 (CEST)
Hvala ti. Občasno pregledujem želene članke in gledam, na katere kaže največ povezav in kdo bi znal kaj o tem napisati :-) LP --Tone 20:53, 22. avgust 2007 (CEST)

Sin - preusmeritve[uredi kodo]

Ali boš ti naredil vse potrebne preusmeritve na članek Sin ali jih naj naredim jaz. Samo da ne bova istočasno delal istega dela. --Janez Novak 11:46, 1. oktober 2007 (CEST)

Trenutno se bolj ukvarjam z grškimi črkami (danes: omikron, omega), sina sem se lotil bolj slučajno. Če se ti da, daj ti. Marino 12:24, 1. oktober 2007 (CEST)


Tau ali Tav[uredi kodo]

Po SP (čl. 1107) se piše tav. --Eleassar pogovor 11:17, 15. oktober 2007 (CEST)

Kot matematik imam doma več knjig s področja matematike, fizike in astronomije - in ravno to so področja, ki grške črke najbolj uporabljajo. V vseh piše tau.

Slavisti bi morali izhajati iz dejanske uporabe, ne pa da si izmišljujejo pravila na področjih, ki jih poznajo le bežno. Matematiko itak kar naprej napadajo z raznimi svojimi domislicami, npr.: (1) da se ne sme več reči ulomkova črkta, pač pa ulomčna črta, (2) da se ne sme več reči cifra, pač pa števka, (3) da s ne sme več reči kalkulator pač pa računalo (čeprav je beseda računalo že zasedena za tisto na kroglice in za logaritemsko računalo ali "rehenšibar"), (4) da bomo morali pozabiti na besedo predklepaj, ki jo matematiki uporabljamo že več kot 100 let, pa si je pred par leti Toporišič izmisli uklepaj, itd. Podobno so si v računalništvu izmislili, da bi se moralo po novem reči računalniški strojni opremi trdnina (kalk od hardware), programom pa mehčina (kalk od software).

Tak odnos slavistov do drugih strok je milo rečeno bolan. Kot če bi se zdaj matematiki (kot najvišja inštanca za števila) spomnili, da se število 100 ne imenuje več sto in bi silili vso slovensko javnost, da je treba 100 po novem imenovati npr što.

Če se ti zdi oblika tau res nevzdržna, pa prestavi na tav. Jaz ne bom. Marino 11:33, 15. oktober 2007 (CEST)

Slovenisti se spoznajo na pravopis, matematiki pa na matematiko. Verjamem, da imajo iz jezikoslovnega stališča prav slovenisti, verjamem pa tudi, da se tistim, ki so navajeni drugega poimenovanja, spremembe zdijo bedaste. Ampak pustimo to. Kar se tiče grške črke, sem ti odgovoril na Pogovor:Tau. --Eleassar pogovor 11:44, 15. oktober 2007 (CEST)

Kovaceva kobila je vedno bosa[uredi kodo]

can you translate it into english? please

Kovačeva kobila je vedno bosa. = Farrier's own mare is always barefoot. (Translated by Marino 17:31, 3. november 2007 (CET))

Veznica[uredi kodo]

Morda si spregledal... Po angleškem članku sem tvoril in dopolnil članek vezna črta za relativno zelo znan (in pmm zanimiv in morda malo manj navajan) pojem, ki pa ga dejansko človek ne najde zlahka v naši literaturi - no, vsaj jaz ga nisem tako na hitro. Učili so nas korene, takole po spominu pa se ne spomnim da so rekli kako se imenuje tudi črta s katero spravimo radikande v korene. Morda se mi zdi še primernejši izraz kar »veznica«, in če se uporablja, bi ga bilo verjetno treba preusmerjati s kakšnim (x), saj SSKJ navaja vsaj tri pomene - od katerih je sicer zadnja opredeljena kot knjižna, in je nekak sinonim za daljico. Ali morda poznaš še kakšen drug rabljen izraz? Morda se uporablja še več izrazov, ki pač ločijo med veznicami pri , , , , ipd. Lep pozdrav. --xJaM 22:01, 18. januar 2008 (CET)

Pravzaprav ne vem, če sem za izraz veznica oz. vezna črta sploh že kdaj slišal - se ne spomnim, da bi. Bolj domači so mi izrazi korenova črta (ali korenska črta), ulomkova črta ipd. Črta pri , se imenuje tudi prečna črta - beri "iks prečna" (za razliko od , ki se bere "iks črta" ali "iks črtica"). Zapis se bere "nič celih 12 periodično", ampak "perioda" ni ime za črto, pač pa za skupino cifer, ki se ponavlja. Zapis se v Sloveniji že nekaj časa opušča oz. nadomešča z - oboje se bere "dolžina daljice AB". LP, Marino 20:11, 23. januar 2008 (CET)
Še kar se tiče tistega tretjega pomena po SSKJ: črta, ki povezuje A in B. Jaz sem dosti bolj navajen, da se reče temu zveznica (je tudi v SSKJ) ali kar preprosto daljica AB. Ko sem malo poskušal z Googlom, pa sem ugotovil, da nekateri uporabljajo izraz vezna črta tudi v smislu neprekinjena (govorijo o vezni in o črtkani črti). Še 1x LP, Marino 20:26, 23. januar 2008 (CET)
Hvala lepa za odgovor, ki ga nisem videl prej. To kar si zapisal bi veljalo dodati v članek - vsaj o korenovi črti, 'prečnici', ... Če utegnem, bom dodal sam, če prej ne bo kdo drug ali pa ti. MMG, ob novotvorjenih člankih (kateta, hipotenuza) sem popravljal notranje povezave (npr. trigonometrijske funkcije v trigonometrične ~) le reda radi. Podobno je na seznamu vsebin za algebrski (algebrajski, algebraičen), geometričen (geometrijski), čeprav se seveda rabijo podobni izrazi v različnih virih. Upam, da se strinjaš, če ne, pa le prestavi določene strani kot meniš da je prav. Načeloma je ena 'dobra' stvar, da pa se notranje povezave ne popravljajo, ker lahko kdo pregleda kje in v kakšnem sotvarju se kakšen izraz, pojem rabi. --xJaM 19:52, 12. marec 2008 (CET)

Predloga:Linearna algebra[uredi kodo]

Odgovoril sem ti na pogovorni strani predloge. Pričakujem, da se boš v prihodnje vedel v skladu s pravili in bontonom. Nismo krav skupaj pasli. --Eleassar pogovor 22:48, 6. februar 2008 (CET)

Tisto sem napisal v stanju visoke čustvene razdraženosti. Če "popraviš" previlno v napačno, lahko pričakuješ slabo voljo z moje strani. Če bi to naredil neprijavljeni uporabnik, bi bil samo slabe volje zaradi vandalizma, če pa to naredi star maček kot si ti, me pa to malo bolj vrže iz tira. Obljubim, da se bom v prihodnje poskušal vesti bolj v skladu s pravili in bontonom, vendar pa pričakujem tudi jaz nekaj od tebe: da ne uničuješ dobro delujočih stvari. Marino 09:45, 7. februar 2008 (CET)

Enačbe/formule[uredi kodo]

Dobro bi se bilo nekako dogovoriti kaj v tem sotvarju uporabljati. Ali oba izraza formula in enačba, ali pa le enega ali drugega. Sam predlagam rabo izraza enačba, ker je pmsm najustreznejši. Res je, da (največ) matematiki radi uporabljajo za določene vrste enačb izraz formula, kdaj točno pa ne povedo. Imam občutek da sta izraza v veliki meri, če ne v celoti, sopomenki. Na sfv sem našel edino Rydbergova formula, pa še izraz, ki ga fiziki radi rabijo - formulacija. Na smv je trenutno en izraz, ravno formula. Sicer s preusmeritvami to ni problem, problem je v vsebinah člankov. --xJaM 16:45, 16. april 2008 (CEST)

Razlika je v namenu. Enačba je splošno poimenovannje za vsak zapis oblike leva stran = desna stran, ne glede na to čemu je tak zapis namenjen. Formula pa je zapis namenjen računanju neke količine. Formula ima zelo pogosto obliko enačbe, vendar pa ne vedno (npr. Heronova formula je sestavljena iz dveh enačb, ki se dopolnjujeta). Po drugi strani je enačba lahko precej splošnejša. LP Marino 12:25, 17. april 2008 (CEST).

Za Herona verjetno misliš na enačbo (formulo):
kjer je polobseg ? Sam bi rekel preprosto Heronova enačba, kjer so količine te pa te. Podobno za Brahmagupto in Bretschneiderja. Ne vem, vsaka enačba je verjetno lahko namenjena računanju kakšne količine, razen kakšnih trivialnih 0 = 0, ipd. Sicer razumem zakaj gre - enačbe npr. za obsege in ploščine geometrijskih likov so načeloma vse formule - menim pa, da sta besedi sopomenki. Tukaj rabijo velikokrat tudi izraza izraz in enakost (identiteta). Na primer: zelo znani sta linearna in kvadratna enačba, ki jima skoraj nikoli ne rečemo linearna ali kvadratna formula, pri linearni pa računamo količino y v odvisnosti od x, pa k in n, pri kvadratni pa ničli, itd. Matematično namen verjetno težko strogo definiraš. Hm, ali računanje ničel funkcije potem ni računanje kakšne količine? Seveda je, saj za to je lep zgled za formulo ničel kvadratne enačbe z realnimi koeficienti. in sta enačbi, (pot pri premem enakomernem gibanju) pa potemtakem formula. Zadnja je tudi enačba, saj gre za odvisnost in , oziroma . --xJaM 15:55, 17. april 2008 (CEST)


Vsaka enačba še ni formula. Npr. Bernoullijeva enačba sama po sebi še ni formula. Če pa iz nje izraziš neko količino, npr.: p = ... potem pa to postane formula za računanje pritiska. Marsikatera enačba sploh ni formula. Linearna enačba sploh ni formula. Linearna enačba je npr.: in ni namenjena temu, da bi vanjo vstavil neko vrednost in potem izračunal neko količino. Enako velja za kvadratno enačbo, npr: . "Količino" y računaš pri enačbi premice (ki je v sorodu z linearno funkcijo in ne z enačbo). Zato se linearni funkciji lahko reče formula, če tisti y predstavlja neko pomembno količino - ampak ponavadi je le splošno koordinata y (saj vem, da je beseda pomembno zelo relativna ampak čisto brez zveze pa le ni).

Nekatere "enačbe" v Wikipediji sploh niso zares enačbe ampak so množice enačb, ki imajo posebno obliko ali kakšno posebno lastnost, npr.: Diofantske enačbe - tu ne moremo uporabiti izraza Diofantske formule.

Po drugi strani bi za večino formul lahko uporabil besedo enačba. Tudi Heronova enačba bi bilo po mojem čisto pravilno, a z besedo formula se da tej enačbi še poseben poudarek. Podobno Brahmaguptova formula - z besedo formula želimo poudariti, da je ta enačba namenjena izračunavanju neke količine, ki se nam zdi pomembna.

Torej: mislim, da se izraza enačba in formula marsikdaj da brez škode zamenjati, obstajajo pa tudi posebne situacije, kjer vidimo, da besedi nista sopomenki. LP Marino 17:14, 17. april 2008 (CEST)


Da ne bo samo teorije - v praksi mislim, da bi bilo prav, če do (npr.) omenjenega Herona lahko prideš na oba načina: preko povezav Heronova enačba in Heronova formula. Avtor pa naj se odloči, kaj bo naslov članka in kaj preusmeritev. Še enkrat LP, Marino 17:04, 18. april 2008 (CEST)

Zanimivo. Prve izdaje Broštejna imajo načeloma le obrazce - npr. Moivreov obrazec, Stirlingov obrazec za velike itd. Ker je bil prevajalec eden, Albin Žabkar, je to logično. Na drugi strani ima npr. novejši Matematični priročnik z osnovami računalništva sicer več formul, pa tudi obrazce - npr. binomske formule, Eulerjeva formula, Gauss-Legendrova formula, Gaussova kvadraturna formula, Moivrova formula, Taylorjeva formula, vendar Cardanovi obrazci, Heronov obrazec, Mollweidejevi obrazci, ipd. Tu je bilo deset prevajalcev. Prvi priročnik se je prevajal iz ruščine, zadnji pa iz nemščine. V zadnjem se obrazci in formule pojavljajo tudi na isti strani, in ne samo v različnih poglavjih. Andrej je dvakrat vprašal glede formul. Tukaj glede E = m*c^2 in tukaj glede the most remarkable formula in mathematics. Zadnja je potem pristala na Eulerjeva enačba. Enačbi (ali pač formuli):
rečejo velikokrat tudi preprosto zveza med maso in energijo, kar bi načeloma poleg obrazcev veljalo tudi za formule (in enačbe). Tako smo pridelali vsaj še Heronov obrazec. --xJaM 21:52, 15. maj 2008 (CEST)

Na obrazec sem čisto pozabil - slovenščina je očitno res bogat jezik. Po mojem je obrazec = formula, vsaj zdaj se ne spomnim kakšne pomembne razlike. Marino 18:14, 16. maj 2008 (CEST)