Omega

Grška abeceda
Αα alfa	Νν ni
Ββ beta	Ξξ ksi
Γγ gama	Οο omikron
Δδ delta	Ππ pi
Εε epsilon	Ρρ ro
Ζζ zeta	Σσς sigma
Ηη eta	Ττ tau, tav
Θθ theta	Υυ ipsilon
Ιι jota	Φφ fi
Κκ kapa	Χχ hi
Λλ lambda	Ψψ psi
Μμ mi	Ωω omega
Danes opuščene črke
digama	san
stigma	kopa
heta	sampi
	šo
grška ločevalna znamenja

Ómega (grško: starogrško ωμέγα; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj. zadnja črka grške abecede in ima številčno vrednost 800. Grško ime omega pomeni dobesedno veliki O (starogrško Ω μέγα) za razliko od črke omikron, katere ime pomeni mali O (starogrško Ο μικρον). Omega in omikron izvirata iz feničanske črke ajin (). Iz črke omega izvira stara cirilična črka omega (Ѡ), ki v moderni cirilici ni več v uporabi.

V grščini se črki Ο in Ω izgovarja podobno kot slovenski široki o. V klasični grščini je bil Ο krajši, Ω pa daljši (zato tudi imeni mali in veliki O).

Pomeni

• alfa in omega pomeni začetek in konec (alfa je prva, omega pa zadnja črka)
• Velika črka Ω je oznaka za:
  • fizikalno enoto ohm
• mala črka ω je oznaka za
  • kotno hitrost v fiziki
  • krožno frekvenco v fiziki
  • V astronomiji je ω oznaka za štiriindvajseto zvezdo v ozvezdju

Na glavo obrnjena omega $\mho$ je lahko tudi oznaka za fizikalno enoto simens (obratna vrednost enote Ω).

Unicode

	Velika črka Ω	mala črka ω
Unicode UTF-16	U+03A9	U+03C9
Ime Unicode	Velika grška črka omega	Mala grška črka omega
Koda HTML	Ω	ω
Enota HTML	Ω	ω