Pojdi na vsebino

Omega

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ómega (grško: starogrško ωμέγα; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj. zadnja črka grške abecede in ima številčno vrednost 800. Grško ime omega pomeni dobesedno veliki O (starogrško Ω μέγα) za razliko od črke omikron, katere ime pomeni mali O (starogrško Ο μικρον). Omega in omikron izvirata iz feničanske črke ajin (). Iz črke omega izvira stara cirilična črka omega (Ѡ), ki v moderni cirilici ni več v uporabi.

V grščini se črki Ο in Ω izgovarja podobno kot slovenski široki o. V klasični grščini je bil Ο krajši, Ω pa daljši (zato tudi imeni mali in veliki O).


Pomeni[uredi | uredi kodo]

  • alfa in omega pomeni začetek in konec (alfa je prva, omega pa zadnja črka)
  • Velika črka Ω je oznaka za:
    • fizikalno enoto ohm
  • mala črka ω je oznaka za

Na glavo obrnjena omega je lahko tudi oznaka za fizikalno enoto simens (obratna vrednost enote Ω).

Unicode[uredi | uredi kodo]

Velika črka Ω mala črka ω
Unicode UTF-16 U+03A9 U+03C9
Ime Unicode Velika grška črka omega Mala grška črka omega
Koda HTML Ω ω
Enota HTML Ω ω

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]