Vezna črta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki jo pišemo nad izrazi, če bi radi nakazali skupino elementov, običajno števk.

Matematika[uredi | uredi kodo]

Vezno črto na primer uporabljamo za označitev skupine neskončnokrat ponavljajočih decimalnih števk:

ali za označitev periode ponavljajočih členov v periodičnem verižnem ulomku. Na primer:

Edina števila, ki imajo periodične verižne ulomke, so kvadratna iracionalna števila.

Uporabljamo jo tudi pri označevanju korenske osnove, kjer se imenuje korenova črta, oziroma korenska črta. Na primer člena 2 in sta radikanda, njuna kvadratni koren ali n-ti koren pa zapišemo z vezno črto:

Z vezno črto označujemo aritmetično sredino spremenljivk, na primer:

Z vezno črto označujemo povprečno vrednost neke spremenljivke, na primer hitrosti:

Z njo označujemo tudi konjugirano kompleksno število, npr.:

Tako rabljena vezna črta se imenuje prečna črta.

Geometrija[uredi | uredi kodo]

Z vezno črto v geometriji označujemo daljice, npr.:

»daljica iz točke A v točko B«.

Matematična logika[uredi | uredi kodo]

Vezno črto v logiki včasih uporabljamo v Booleovi algebri, kjer služi za označitev skupine izrazov, nad katerimi želimo izvesti negacijo:

Fizika[uredi | uredi kodo]

V fiziki delcev z vezno črto označujejo antidelce, npr. barionov. in sta na primer simbola za proton in antiproton. Pri električno nabitih leptonih so njihovi antidelci po navadi označeni z njihovim električnim nabojem, npr. e in e+ za elektron in pozitron. Antinevtrini pa so označeni z vezno črto.

Vezne črte ne smemo zamenjevati s podobnim zapisom vektorjev, npr.:

»vektor iz točke A v točko B«, ali  »vektor a

Glej tudi[uredi | uredi kodo]