Turingova nagrada

Turingova nagrada ACM ACM Turing Award
Skrilasti kip Alana Turinga Stephena Kettlea v Bletchley Parku
Podeljeno za	izjemne prispevke v računalništvu
Podeljuje	Association for Computing Machinery (ACM)
Država	ZDA
Prvič	1966 (1966)
Zadnjič	2021
Uradna spletna stran

Nagrada A. M. Turinga ACM (angleško ACM A. M. Turing Award ) je letna nagrada, ki jo podeljuje Association for Computing Machinery (ACM) za dosežke trajnega in velikega tehniškega pomena v računalništvu. V splošnem velja za najvišje priznanje iz računalništva in je pogovorno znana kot »Nobelova nagrada za računalništvo«.

Nagrada se imenuje po Alanu Turingu, britanskem matematiku in predavatelju na Univerzi v Manchestru. Turing velikokrat velja za ključnega ustanovitelja teoretičnega računalništva in umetne inteligence. Med letoma 2007 in 2013 je nagrado spremljala dodatna denarna nagrada v višini 250.000 US$ s finančno podporo podjetij Intel in Google. Od leta 2014 nagradi priložijo denarno nagrado v vrednosti 1 milijarde US$, s finančno podporo podjetja Google.

Prvi prejemnik nagrade je bil leta 1966 Alan Jay Perlis z Univerze Carnegie Mellon. Prva prejemnica je bila Frances Elizabeth Allen iz IBM leta 2006.

Leta 2011 je nagrado prejel Jack Dongarra z Univerze Tennesseeja.

Prejemniki

leto	prejemnik(i)	slika	utemeljitev	ustanova(e)
1966	Alan Jay Perlis		Za vpliv na področju naprednih tehnik računalniškega programiranja in gradnje prevajalnikov.	Univerza Carnegie Mellon
1967	Maurice Vincent Wilkes		Wilkes je najbolj znan kot graditelj in oblikovalec računalnika EDSAC, prvega računalnika z notranje shranjenim programom. EDSAC, izdelan leta 1949, je rabil pomnilnik z živosrebrno zakasnjitvijo. Znan je tudi kot avtor, skupaj z Wheelerjem in Gillom, knjige Preparation of Programs for Electronic Digital Computers leta 1951, v kateri so bile učinkovito predstavljene programske knjižnice.	Univerza v Cambridgeu
1968	Richard Hamming		Za delo o numeričnih metodah, samodejnih kodnih sistemih ter kodah detektiranja in popravljanja napak.	Bellovi laboratoriji
1969	Marvin Minsky		Za osrednjo vlogo pri tvorjenju, oblikovanju, promociji in napredku na področju umetne inteligence.	Tehnološki inštitut Massachusettsa
1970	James Hardy Wilkinson		Za raziskave v numerični analizi olajšanja uporabe hitrega digitalnega računalnika, pri čemer je prejel posebno priznanje za svoje delo pri računanju v linearni algebri in povratni analizi napak.	Nacionalni fizikalni laboratorij
1971	John McCarthy		McCarthyjevo predavanje The Present State of Research on Artificial Intelligence je tema, ki pokriva področje na katerem je za svoje delo dosegel precejšnjo prepoznavnost.	Univerza Stanford
1972	Edsger Wybe Dijkstra		Edsger Dijkstra je v poznih 1950-ih bistveno prispeval k razvoju jezika ALGOL, visokonivojskega programskega jezika, ki je postal model jasnosti in matematične strogosti. Je eden glavnih zagovornikov znanosti in umetnosti programskih jezikov v splošnem in je močno prispeval k našemu razumevanju njihove strukture, reprezentacije in implementacije. Njegovo petnajstletno objavljanje sega od teoretičnih člankov o teoriji grafov do osnovnih priročnikov, razlagalnih besedil in filozofskih razmišljanj na področju programskih jezikov.	Center matematike in informatike, Tehniška univerza v Eindhovnu
1973	Charles Bachman		Za izjemne prispevke k tehnologiji podatkovnih zbirk.	Raziskovalni laboratorij General Electric (sedaj pod podjetjem Groupe Bull, v okrilju podjetja Atos)
1974	Donald Knuth		Za glavne prispevke k analizi algoritmov in načrtovanju programskih jezikov, zlasti pa za prispevke k delu The Art of Computer Programming skozi njegove znane knjige v neprekinjenem nizu s tem naslovom.	Kalifornijski tehnološki inštitut, Center za komunikacije in računalništvo, Inštitut za obrambne analize, Univerza Stanford
1975	Allen Newell		V skupnih znanstvenih prizadevanjih, ki so trajali več kot dvajset let, sprva v sodelovanju z Johnom Cliffordom Shawom pri RAND Corporation, nato pa s številnimi profesorji in študentskimi kolegi na Univerzi Carnegie Mellon, so dali osnovne prispevke k umetni inteligenci, psihologiji človeške kognicije in procesiranju seznamov.	RAND Corporation, Univerza Carnegie Mellon
	Herbert Alexander Simon
1976	Michael Oser Rabin		Za skupni članek Finite Automata and Their Decision Problem, ki je predstavil zamisel nedeterminističnih strojev, ki se je izkazala za izjemno dragocen koncept. Njun klasični članek (Scott & Rabin) je bil stalen vir navdiha za nadaljnje delo na tem področju.	Univerza Princeton
	Dana Scott			Univerza v Chicagu
1977	John Backus		Za globoke, vplivne in trajne prispevke k oblikovanju praktičnih visokonivojskih programskih sistemov, zlasti z delom na programskem jeziku FORTRAN, in za temeljno objavo formalnih postopkov za specifikacijo programskih jezikov.	IBM
1978	Robert Willoughby Floyd		Za jasen vpliv na metodologije ustvarjanja učinkovite in zanesljive programske opreme ter za pomoč pri ustanovitvi naslednjih pomembnih podpodročij računalništva: teorija razčlenjevanja, semantika programskih jezikov, samodejno preverjanje programov, avtomatska sinteza programov in analiza algoritmov.	Univerza Carnegie Mellon, Univerza Stanford
1979	Kenneth Eugene Iverson		Za pionirsko prizadevanje na področju programskih jezikov in matematičnega zapisa, ki je privedlo do tega, kar računalniško področje zdaj pozna kot APL, za prispevke k implementaciji interaktivnih sistemov, k izobraževalnim uporabam APL ter k teoriji in praksi programskih jezikov.	IBM
1980	Tony Hoare		Za temeljne prispevke k definiciji in oblikovanju programskih jezikov.	Kraljičina univerza v Belfastu, Univerza v Oxfordu
1981	Edgar Frank Codd		Za temeljne in stalne prispevke k teoriji in praksi sistemov za upravljanje podatkovnih zbirk, zlasti relacijskih podatkovnih zbirk.	IBM
1982	Stephen Arthur Cook		Za napredek pri našem razumevanju računske zahtevnosti na pomemben in globok način.	Univerza v Torontu
1983	Ken Thompson		Za razvoj generične teorije operacijskih sistemov in posebej za implementacijo operacijskega sistema UNIX.	Bellovi laboratoriji
	Dennis Ritchie
1984	Niklaus Wirth		Za razvoj niza inovativnih računalniških jezikov EULER, ALGOL-W, paskal, MODULA in Oberon.	Univerza Stanford, Univerza v Zürichu, ETH Zürich
1985	Richard Manning Karp		Za nenehne prispevke k teoriji algoritmov, vključno z razvojem učinkovitih algoritmov za mrežni tok in druge probleme kombinatorne optimizacije, identifikacijo polinomske časovne izračunljivosti z intuitivnim pojmovanjem algoritemske učinkovitosti in, predvsem, prispevke k teoriji NP-polnosti.	Univerza Kalifornije, Berkeley
1986	John Hopcroft		Za temeljne dosežke pri načrtovanju in analizi algoritmov in podatkovnih struktur.	Univerza Cornell
	Robert Tarjan			Univerza Stanford, Univerza Cornell, Univerza Kalifornije, Berkeley
1987	John Cocke		Za pomembne prispevke pri načrtovanju in teoriji prevajalnikov, arhitekturi velikih sistemov in razvoju računalnikov z mikroprocesorjem RISC.	IBM
1988	Ivan Sutherland		Za pionirske in vizionarske prispevke k računalniški grafiki, začenši s programom Sketchpad in naprej.	Univerza Stanford, Univerza Harvard, Univerza Utaha, Kalifornijski tehnološki inštitut
1989	William Kahan		Za temeljne prispevke k numerični analizi. Eden najpomembnejših strokovnjakov za računanje s plavajočo vejico. Kahan se je posvetil »narediti svet varen za numerične izračune.«	Univerza Kalifornije, Berkeley
1990	Fernando José Corbató		Za pionirsko delo pri organiziranju konceptov in vodenju razvoja računalniških sistemov za splošne namene, velikega obsega, s časovnim dodeljevanjem in dedeljevanjem virov, CTSS in Multics.	Tehnološki inštitut Massachusettsa
1991	Robin Milner		Za tri različne in popolne dosežke: 1) LCF, mehanizacija Scottove logike izračunljivih funkcij, verjetno prvo teoretično utemeljeno, vendar praktično orodje za strojno podprto konstrukcijo dokazov; 2) ML, prvi jezik, ki vključuje polimorfno tipsko sklepanje skupaj z mehanizmom za tipsko varnost obravnavanja izjem; 3) CCS, splošna teorija sočasnosti. Poleg tega je formuliral in močno izpopolnil polno abstrakcijo, raziskovanje razmerja med operacijsko in denotacijsko semantiko.	Univerza Stanford, Univerza v Edinburghu
1992	Butler Lampson		Za prispevke k razvoju porazdeljenih, osebnih računalniških okolij in tehnologije za njihovo implementacijo: delovne postaje, omrežja, operacijski sistemi, programski sistemi, monitorji, varnost in objavljanje dokumentov.	PARC, DEC
1993	Juris Hartmanis		Za vplivni članek, ki je postavil temelje za področje teorije računske zahtevnosti.	Raziskovalni laboratorij General Electric (sedaj pod podjetjem Groupe Bull, v okrilju podjetja Atos)
	Richard Edwin Stearns
1994	Edward Feigenbaum		Za pionirsko zasnovo in gradnjo obsežnih sistemov umetne inteligence, prikaz praktičnega pomena in potencialnega komercialnega vpliva tehnologije umetne inteligence.	Univerza Stanford
	Raj Reddy			Univerza Stanford, Univerza Carnegie Mellon
1995	Manuel Blum		Za prispevke k temeljem teorije računske zahtevnosti in njene uporabe v kriptografiji in preverjanju programov.	Univerza Kalifornije, Berkeley
1996	Amir Pnueli		Za temeljno delo pri uvajanju časovne logike v računalništvo in za izjemne prispevke k preverjanju programov in sistemov.	Univerza Stanford, Univerza v Tel Avivu, Weizmannov znanstveni inštitut
1997	Douglas Engelbart		Za navdihujoče videnje prihodnosti interaktivnega računalništva in izum ključnih tehnologij za pomoč pri uresničevanju tega videnja.	SRI International, Tymshare, McDonnell Douglas, Inštitut/Aliansa Bootstrap, Inštitut Douga Engelbarta
1998	Jim Gray		Za temeljne prispevke k raziskavam podatkovnih zbirk in obdelovanja transakcij ter tehnično vodstvo pri implementaciji sistema.	IBM, Microsoft
1999	Fred Brooks		Za pomembne prispevke k računalniški arhitekturi, operacijskim sistemom in programskemu inženirstvu.	IBM, Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu
2000	Andrew Yao		Za temeljne prispevke k teoriji računanja, vključno s teorijo generiranja psevdonaključnih števil, temeljočo na zahtevnosti, kriptografijo in komunikacijsko zahtevnostjo.	Univerza Stanford, Univerza Kalifornije, Berkeley, Univerza Princeton
2001	Ole-Johan Dahl		Za zamisli, temeljne za nastanek objektno usmerjenega programiranja, skozi njihovo zasnovo programskih jezikov Simula I in Simula 67.	Norveški računski center
	Kristen Nygaard
2002	Ron Rivest		Za genialni prispevek k uporabnosti kriptografije z javnim ključem v praksi.	Tehnološki inštitut Massachusettsa
	Adi Shamir
	Leonard Adleman			Univerza Južne Kalifornije
2003	Alan Kay		Za pionirsko delo mnogih zamisli, ki so osnova sodobnih objektno usmerjenih programskih jezikov, vodenje ekipe, ki je razvila jezik smalltalk, in za temeljne prispevke k osebnemu računalništvu.	Univerza Utaha, PARC, Univerza Stanford, Atari, Apple ATG, Walt Disney Imagineering, Raziskovalni inštitut Viewpoints, Laboratoriji Hewlett-Packard
2004	Vint Cerf		Za pionirsko delo na področju medmrežnega povezovanja, vključno z zasnovo in implementacijo osnovnih internetnih komunikacijskih protokolov TCP/IP, ter za navdihujoče vodstvo v mreženju.	Univerza Kalifornije, Los Angeles, Univerza Stanford, DARPA, MCI (sedaj pod konglomeratom Verizon), CNRI, Google
	Bob Kahn			Tehnološki inštitut Massachusettsa, Bolt Beranek and Newman, DARPA, CNRI
2005	Peter Naur		Za temeljne prispevke k oblikovanju programskega jezika in definiciji jezika ALGOL 60, k oblikovanju prevajalnika ter k umetnosti in praksi računalniškega programiranja.	Regnecentralen (sedaj pod korporacijo Fujitsu), Univerza v Københavnu
2006	Frances Elizabeth Allen		Za pionirske prispevke k teoriji in praksi optimizacije tehnik prevajalnikov, kar je postavilo temelje za sodobne optimizacijske prevajalnike in samodejno sočasno izvajanje.	IBM
2007	Edmund Melson Clarke		Za vlogo pri razvoju modelskega preverjanja v zelo učinkovito tehnologijo preverjanja, ki je široko sprejeta v industriji strojne in programske opreme.	Univerza Harvard, Univerza Carnegie Mellon
	Ernest Allen Emerson			Univerza Harvard
	Joseph Sifakis			CNRS
2008	Barbara Liskov		Za prispevke k praktičnim in teoretičnim osnovam programskih jezikov in oblikovanja sistemov, zlasti v zvezi s podatkovno abstrakcijo, odpornostjo na napake in porazdeljenim računalništvom.	Tehnološki inštitut Massachusettsa
2009	Charles Patrick Thacker		Za pionirsko zasnovo in izvedbo računalnika Xerox Alto, prvega sodobnega osebnega računalnika, in poleg tega za prispevke k omrežju Ethernet in tabličnemu računalniku.	PARC, DEC, Microsoft Research
2010	Leslie Valiant		Za transformativne prispevke k teoriji računanja, vključno s teorijo verjetno približnega pravilnega učenja (PAC), zahtevnosti štetja in algebrskega računanja ter teorije vzporednega in porazdeljenega računalništva.	Univerza Harvard
2011	Judea Pearl		Za temeljne prispevke k umetni inteligenci prek razvoja računa za verjetnostno in vzročno sklepanje.	Univerza Kalifornije, Los Angeles
2012	Silvio Micali		Za transformativno delo, ki je postavilo teoretične temelje za znanost o kriptografiji in v tem procesu pionirsko uvedlo nove metode za učinkovito preverjanje matematičnih dokazov v teoriji računske zahtevnosti.	Tehnološki inštitut Massachusettsa
	Shafi Goldwasser			Tehnološki inštitut Massachusettsa, Weizmannov znanstveni inštitut
2013	Leslie Lamport		Za temeljne prispevke k teoriji in praksi porazdeljenih in sočasnih sistemov, predvsem izum konceptov, kot so vzročnost in logične ure, varnost in živost, replicirani končni avtomati in zaporedna konsistentnost.	Massachusetts Computer Associates (sedaj pod Essig PLM), SRI International, DEC, Compaq (sedaj pod HP), Microsoft Research
2014	Michael Stonebraker		Za temeljne prispevke h konceptom in praksam, na katerih temeljijo sodobni sistemi podatkovnih zbirk.	Univerza Kalifornije, Berkeley, Tehnološki inštitut Massachusettsa
2015	Whitfield Diffie		Za temeljne prispevke k sodobni kriptografiji. Prelomni članek Diffieja in Hellmana iz leta 1976, New Directions in Cryptography, je predstavil zamisel o kriptografiji z javnim ključem in digitalnih podpisih, ki sta osnova za večino danes redno rabljenih varnostnih protokolov na internetu.	Univerza Stanford
	Martin Hellman
2016	Tim Berners-Lee		Za izum svetovnega spleta, prvega spletnega brskalnika ter temeljnih protokolov in algoritmov, ki omogočajo širitev spleta.	CERN, Tehnološki inštitut Massachusettsa, World Wide Web Consortium
2017	John Leroy Hennessy		Za pionirsko delo sistematičnega, kvantitativnega pristopa k oblikovanju in vrednotenju računalniških arhitektur s trajnim vplivom na industrijo mikroprocesorjev.	Univerza Stanford
	David Andrew Patterson			Univerza Kalifornije, Berkeley
2018	Yoshua Bengio		Za konceptualne in inženirske preboje, zaradi katerih so globoke nevronske mreže postale kritična komponenta računalništva.	Univerza v Montrealu, Univerza McGill, Mila
	Geoffrey Hinton			Univerza v Torontu, Univerza Kalifornije, San Diego, Univerza Carnegie Mellon, Univerzitetni kolidž v Londonu, Univerza v Edinburghu, Google AI
	Yann LeCun			Bellovi laboratoriji, Univerza v New Yorku, Meta AI
2019	Edwin Catmull		Za temeljne prispevke k 3-D računalniški grafiki in revolucionarni vpliv teh tehnik na računalniško ustvarjene podobe (CGI) v filmskem ustvarjanju in drugih aplikacijah.	Univerza Utaha, Pixar, Walt Disney Animation Studios
	Pat Hanrahan			Pixar, Univerza Princeton, Univerza Stanford
2020	Alfred Aho		Za temeljne algoritme in teorijo, na kateri temelji implementacija programskega jezika, in za sintezo teh rezultatov in rezultatov drugih v njunih zelo vplivnih knjigah, ki so izobraževale generacije računalnikarjev.	Bellovi laboratoriji, Univerza Columbia
	Jeffrey Ullman			Bellovi laboratoriji, Univerza Princeton, Univerza Stanford
2021	Jack Dongarra		Za pionirske prispevke k numeričnim algoritmom in knjižnicam, ki so omogočili visoko zmogljivi računalniški programski opremi, da sledi eksponentnim izboljšavam strojne opreme več kot štiri desetletja.	Narodni laboratorij Argonne, Narodni laboratorij v Oak Ridgeu, Univerza v Manchestru, Inštitut za višji študij Univerze Teksas A&M, Univerza Tennesseeja, Univerza Rice

Glej tudi

• Fieldsova medalja
• Nobelova nagrada

Viri

• Bachman, Charles William (1973), "The programmer as navigator", Communications of the ACM, 16 (11): 653–658, doi:10.1145/355611.362534
• Backus, John (1978), "Can programming be liberated from the von Neumann style?: A functional style and its algebra of programs", Communications of the ACM, 21 (8): 613–641, doi:10.1145/359576.359579
• Brown, Bob (6. junij 2011), "Why there's no Nobel Prize in Computing", Network World, pridobljeno dne 3. junija 2015
• Codd, Edgar Frank (1982), "Relational database: A practical foundation for productivity", Communications of the ACM, 25 (2): 109–117, doi:10.1145/358396.358400
• Cook, Stephen Arthur (1983), "An overview of computational complexity", Communications of the ACM, 26 (6): 400–408, doi:10.1145/358141.358144
• Dasgupta, Sanjoy; Papadimitriou, Christos; Vazirani, Umesh (2008), Algorithms, McGraw-Hill, str. 317, ISBN 978-0-07-352340-8
• Diffie, Whitfield; Hellman, Martin (1976), "New directions in cryptography" (PDF), IEEE Transactions on Information Theory, 22 (6): 644–654, CiteSeerX 10.1.1.37.9720, doi:10.1109/TIT.1976.1055638
• Dijkstra, Edsger Wybe (1972), "The humble programmer", Communications of the ACM, 15 (10): 859–866, doi:10.1145/355604.361591
• Geringer, Steven (27. julij 2007), ACM'S Turing Award Prize Raised To $250,000, ACM press release, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2008, pridobljeno dne 16. oktobra 2008
• Floyd, Robert Willoughby (1979), "The paradigms of programming", Communications of the ACM, 22 (8): 455–460, doi:10.1145/359138.359140
• Hamming, Richard Wesley (1969), "One Man's View of Computer Science", Journal of the ACM, 16: 3–12, doi:10.1145/321495.321497
• Hoare, C. A. R. (1981), "The emperor's old clothes", Communications of the ACM, 24 (2): 75–83, doi:10.1145/358549.358561
• Homer, Steven; Selman, Alan L. (2011), Computability and Complexity Theory, (Texts in computer science) (2. izd.), New York: Springer, str. 36, COBISS 1544356575, doi:10.1007/978-1-4614-0682-2, ISBN 978-1-4614-0682-2, pridobljeno dne 19. oktobra 2022
• Iverson, Kenneth Eugene (1980), "Notation as a tool of thought", Communications of the ACM, 23 (8): 444–465, doi:10.1145/358896.358899
• Knuth, Donald Ervin (1974), "Computer programming as an art", Communications of the ACM, 17 (12): 667–673, doi:10.1145/361604.361612
• Lamport, Leslie (1978), "Time, clocks, and the ordering of events in a distributed system" (PDF), Communications of the ACM, 21 (7): 558–565, CiteSeerX 10.1.1.155.4742, doi:10.1145/359545.359563
• McCarthy, John (december 1987), "Generality in artificial intelligence", Communications of the ACM, 30 (12): 1030–1035, doi:10.1145/33447.33448
• Milner, Robin (1993), "Elements of interaction: Turing award lecture", Communications of the ACM, 36: 78–89, doi:10.1145/151233.151240
• Minsky, Marvin (1970), "Form and Content in Computer Science (1970 ACM turing lecture)", Journal of the ACM, 17 (2): 197–215, doi:10.1145/321574.321575
• Morazán, Marco T. (2022), Animated Program Design, (Texts in Computer Science), Springer, doi:10.1007/978-3-031-04317-8, ISBN 978-3-031-04317-8
• Newell, Allen; Simon, Herbert Alexander (1976), "Computer science as empirical inquiry: Symbols and search", Communications of the ACM, 19 (3): 113, doi:10.1145/360018.360022
• Pearl, Judea (2011), "The Mechanization of Causal Inference: A "mini" Turing Test and Beyond" (mp4), ACM Turing Award Lectures, doi:10.1145/1283920, ISBN 978-1-4503-1049-9
• Perlis, Alan Jay Perlis (1967), "The Synthesis of Algorithmic Systems", Journal of the ACM, 14: 1–9, doi:10.1145/321371.321372
• Rabin, Michael Oser; Scott, Dana Stewart (1959), "Finite Automata and Their Decision Problems", IBM Journal of Research and Development, 3 (2): 114, doi:10.1147/rd.32.0114
• Rabin, Michael Oser (1977), "Complexity of computations", Communications of the ACM, 20 (9): 625–633, doi:10.1145/359810.359816
• Reddy, Raj (1996), "To dream the possible dream", Communications of the ACM, 39 (5): 105–112, doi:10.1145/229459.233436
• Scott, Dana Stewart (1977), "Logic and programming languages", Communications of the ACM, 20 (9): 634–641, doi:10.1145/359810.359826
• Stearns, Richard Edwin (1994), "Turing Award lecture: It's time to reconsider time", Communications of the ACM, 37 (11): 95–99, doi:10.1145/188280.188379
• Wilkes, Maurice Vincent (1968), "Computers then and Now", Journal of the ACM, 15: 1–7, doi:10.1145/321439.321440
• Wilkinson, James Hardy (1971), "Some Comments from a Numerical Analyst", Journal of the ACM, 18 (2): 137–147, doi:10.1145/321637.321638