Douglas Engelbart

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Douglas Engelbart
Portret
Rojstvo 30. januar 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][3][4]
Portland[1][5][6][7]
Smrt 2. julij 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][8][9][4] (88 let)
Atherton, Kalifornija[d]
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Poklic izumitelj
Spletna stran
dougengelbart.org

Douglas Carl Engelbart (30. januar 1925 – 2. julij, 2013) je ameriški inženir in izumitelj, in zgodnji računalniški in internetni pionir. Bil je najbolj znan po svojem delu na ustanovnem področju interakcije med človekom in računalnikom, še posebej pa na njegovAugmentation Research Center v SRI International, ki je bil posledica za nastanek računalniške miške in razvoj hypertext-a, računalnikov v omrežju, in predhodnih sestavin za grafični uporabniški vmesnik. Ti so se pokazale pri The Mother of All Demos leta 1968. Poimenovanje, da je notranja stopnja človeške uspešnosti eksponenta, se imenuje Engelbartov zakon.

V začetku 1950 leta se je odločil da bo trajno službo opustil in probal narediti svet boljši prostor. Utemeljil je, da se zahtevnost svetovnih problemov veča in da je za izboljšanje sveta potrebna koordinacija več ljudi. Verjel je da je to najbolj učinkovit način za reševanje težav. Prepričan je bil da bo v prihodnje računalnik, ki je bil takrat mišljen le kot orodje za avtomatizacijo, postal nujno orodje za bodoče delavce na področju znanja. Bil je zavezan k razvoju uporabi računalnikov in računalniških omrežij za reševanje vse bolj kompleksnih svetovnih problemov. Njegovo prepričanje je bilo, da ko so človeški sistemi in sistemi orodij usklajeni, tako da so delavci preživeli čas pri izboljšanju orodij, bi to vodilo do pospešenega napredka.

V skladu s Engelbartovimi smernicami, se je Augmentation Research Center razvijal, s pomočjo financiranja predvsem DARPA pa tudi NLS, ki je demonstriral številne tehnologije. Večino teh tehnologij uporabljamo prav danes, demonstrirana je bila računalniška miška, bitmapped zasloni in hipertekst. Vse tehnologije so bile prikazane na prireditvi "Mother of All Demos". Laboratorij je bil prenesen iz SRI v Tymshare v poznih sedemdesetih letih, ki ga je leta 1984 McDonnell Douglas, NLS pa se je preimenoval v Augment. Zaradi pomanjkanja zanimanja in financiranja iz strani Tymshara in McDonnell Douglasa se Douglas Engelbart upokoji leta 1986.

Leta 1988 sta Engelbart in njegova hčerka Christina ustanovila Inštitut Bootstrap - pozneje znan kot Inštitut Doug Engelbart - s ciljem spodbujati Englebartovo vizijo, zlasti na Univerzi Stanford. Decembra 2000 je predsednik ZDA Bill Clinton nagradil Engelbarta z nacionalno nagrado za tehnologijo, najvišjo tehnološko nagrado v ZDA. Decembra 2008 pa ga je počastil SRI na 40. obletnici "Mother of All Demos".

Zgodnje življenje in izobrazba[uredi | uredi kodo]

Engelbart se je rodil v Portlandu v Oregonu 30. januarja 1925, Carlu Louisu Engelbartu in Gladys Charlotte Amelii Munson Engelbart. Njegovi predniki so bili nemškega, švedskega in norveškega porekla.

Rodil se je drugi izmed treh otrok, s sestro Dorianne (tri leta starejša) in bratom Davidom (14 mesecev mlajši). Družina je v zgodnjih letih živela v Portlandu v Oregonu in se preselila v okolico ob Johnsonu Creeku, ko je imel Douglas 8 let. Njegov oče je umrl eno leto kasneje. 1942 je diplomiral iz Portlandske Franklinske visoke šole.

Na polovici svojega študija na Oregon State College v Corvallisu, blizu konca druge svetovne vojne, je bil pozvan k služenju mornarici Združenih držav Amerike. Tam je služil 2 leti kot radarski tehnik v Filipinih. Na majhnem otoku, v drobni koči na podstrešju, je prebral članek Vannevarja Busha z naslovom "Kakor si mislimo", ki ga je močno navdihnil. Vrnil se je na Oregon State College in leta 1948 diplomiral iz elektrotehnike. Medtem ko je bil na Oregon State Collegu, je bil član socialnega bratstva Sigma Phi Epsilon. Najet je bil v Nacionalnem svetovalnem odboru za aeronavtiko v Amesovem raziskovalnem centru, kjer je vzdrževal vetrne tunele. V prostem času je užival v pohodništvu, kampiranju in ljudski plesih. Tam je srečal Ballardo Fish (18. avgust 1928 - 18. junij 1997), ki je šele dokončevala usposabljanje v smeri poklicne terapevtke. Poročila sta se 5. maja 1951 v državnem parku Portola. Kmalu zatem je Engelbart zapustil Ames, da bi doktoriral na UC Berkeleyju.

Kariera in dosežki[uredi | uredi kodo]

Vodilna filozofija[uredi | uredi kodo]

Engelbart je dobil navdih za kariero decembra 1950, ko se je poročil in spoznal, da nima nobenih kariernih ciljev razen tega da je poročen.

Čez več mesecev se je odločil da bo kariero namenil:

  1. izboljševanju sveta,

2. da bo za izboljšanje sveta potreben večji kolektiv podobno mislečih ljudi,

3. da je probleme v svetu najbolje reševati čim prej ter sproti,

4. da bi bili prav računalniki lahko zelo priročni pri odpravljanju navedenih primerov.

Leta 1945 je Engelbart z zanimanjem prebral članek Vannevarja Busha z naslovom "Kakor si mislimo", kot poziv k ukrepanju širjenja znanja kot nacionalni izziv. Prav tako je v članku prebral temo o nedavnem pojavu računalnikov. Kot radarski tehnik je iz izkušenj vedel da je te informacije mogoče analizirati in prikazati na zaslonu. Sam si je lahko med branjem predstavljal intelektualne delavce, ki sedijo pri delavnih postajah in "plujejo" po informacijskem prostoru; skupaj rešujejo pomembne probleme s svojo intelektualno sposobnostjo.

Vpisal se je na univerzo za elektrotehniko v Kaliforniji v Berkeleyju. Diplomiral je leta 1953, magister znanosti pa je postal leta 1955. Kot diplomant, je v Berkeleyju pomagal pri izgradnji Kalifornijskega digitalnega računalniškega podjetja CALDIC. Njegovo diplomsko delo je privedlo do kar osmih patentov. Po končanem doktoratu je Engelbart ostal na Berkeleyju kot pomožni profesor, vendar je po enem letu odšel, saj je opazil da tam ne mora nadaljevati svoje vizije. Engelbart je nato ustanovil podjetje "Digital Techniques", da bi lahko komercializiral lastne doktorske raziskave o napravah za shranjevanje, vendar se je po enem letu odločil nadaljevati raziskave o katerih je sanjal že od leta 1951.

Sklici[uredi | uredi kodo]