Računalniško programiranje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil. Programiranje oziroma implementacija abstraktnega algoritma je le ena izmed faz procesa razvoja programske opreme. Kot sinonim za dejavnost računalniškega programiranja se je uveljavila beseda »kodiranje«. Računalniški programi so napisani v izvorni kodi določenega programskega jezika, pri delu pa si programer lahko pomaga z ustreznimi razvojnimi orodji.

Dejavnost računalniškega programiranja je strokovno področje računalniške vede, ki spada pod okrilje razvolja programske opreme. Medtem, ko se teorija programskih jezikov ukvarja z raziskovanjem pristopov s katerimi opisujemo računanje oziroma komputacije, programiranje aplikativno uporabi računalniške programske jezike za reševanje določenih problemov. Snovanje programske opreme je tudi interdisciplinarno področje in vsebuje elemente ekonomije, organizacije poslovanja, znanosti, umetnosti, matematike in tehnike. Programira se lahko v različnih programskih jezikih, ki so glede na svoj abstrakcijski nivo kategorizirani od prve do pete generacije, npr. Java, COBOL, Pascal, Zbirnik, Prologu, C#, BASIC, C, C++, in tako dalje.

Pri razvoju programske opreme poznamo mnogo razvojnih metodologij. Metodologije so sheme oziroma modeli, ki se uporabljajo za načrtovanje, strukturiranje in nadzorovanje procesa razvoja programske opreme. Gre za način oziroma stil reševanja določenih problemov na področju programskega inženirstva. Programsko metodologijo se ne sme mešati s programsko paradigmo, ki je fundamentalni stil računalniškega programiranja. Najbolj znane razvojne metodologije so modeli vodnega slapa (angl. Waterfall model), spirale (angl. Spiral model), ekstremnega programiranja (angl. Extreme programming - XP), RUP, RAP (angl. kratica za Rapid Application Development), itd.

Faze razvoja programske opreme:

  1. specifikacija oz. opis problema;
  2. analiza problema;
  3. načrtovanje algoritma;
  4. kodiranje oziroma implementacija programa;
  5. preskušanje in vzdrževanje programa.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]