Python (programski jezik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Python
Python logo and wordmark.svg
Začetna izdaja20. februar 1991[1]
OblikovalGuido van Rossum[d][2]
RazvijalecPython Software Foundation[d] in Guido van Rossum[d][2]
Stabilna izdaja3.9.0[3][4][5] in 3.10.0a2[6]
Tipizacijadinamično, močno, varno
Večje implementacijeCPython, IronPython, Jython, Python for S60, PyPy
VpliviALGOL 68[d][7], ABC[d][8], Modula-3[d][9], C[10], C++[9], Perl, Java, Lisp, Haskell[11], APL[d], CLU[d], Dylan[d], Icon[d] in Standard ML[d]
Vplival naBoo, Cobra, D, Falcon, Groovy, JavaScript, Ruby
OSvečplatformsko[d][12]
LicencaPython Software Foundation License[d][2]
Običajna končnica datotekepy, pyc, pyd[13], pyo, pyw in pyz
Spletna stranhttps://www.python.org/[14]
Wikibooks logo Python Programming na Wikibooks

Python je interpretni visokoravni večnamenski programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990. Jezik je dobil ime po priljubljeni angleški televizijski nanizanki Leteči cirkus Montyja Pythona (Monthy Python's Flying Circus). Python podpira dinamične podatkovne tipe, kar ga naredi drugačnega od npr. Jave ali družine C. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom Perl, Ruby, Scheme, Smalltalk in Tcl. Upravlja s pomnilnikom in podpira funkcionalen, imperativen oziroma proceduralen, strukturiran in objektno orientiran programski stil. Razvili so ga kot odprtokodni projekt, ki ga upravljala neprofitna organizacija Python Software Foundation.

Pogosto uporabljene knjižnice[uredi | uredi kodo]

Python ima že ob namestitvi nekaj knjižnic oz. modulov. To so skupki programske kode, najpogosteje funkcij, ki jih nato pisci kode uporabijo v svojih programih. Nekaj izmed teh je napisanih v jeziku C[15] za doseganje optimalnih časov pri klicanju in izvedbi funkcij. Navkljub dejstvu, da je Python večplatformski, standardni nabor knjižnic ni enak na Linuxu[16] ali Windowsu[17]. Primarne knjinžnice standardnega nabora so math[18], podpora matematičnih funkcij, sys[19], za uporabo sistemskih funkcij in os[20], za nadziranje funkcij operacijskega sistema.

Knjižnice standardnega nabora
Ime knjižnice Namembnost Funkcije
math Podpora matematičnih funkcij v Pythonu pi, e, ceil, cos, sin, tan, log, degrees, radians
random[21] Generacija naključnih števil in znakov random, randint, randrange, choice
datetime[22] Implementacija časovnih pasov datetime, date, timeifo
tkinter[23] Dodana funkcionalnost grafičnih vmesnikov Tk, Label, Frame, Button, Entry
sys[24] Vsebuje interpretno odvisne funkcije version, platform, path, argv
os[25] Služi kot vezni člen med Pythonovim večplatformskim

delovanjem in operacijskim sistemom

getcwd, popen, close, rename,

Python je zaradi svoje preproste sintakse izredno preprost za uporabo. To omogoča programiranje tudi začetnikom. Je tudi odlika, ki veliko doprinese pri oblikovanju lastnih knjižnic. Knjižnice, ki niso v standardnemu naboru, so knjižnice t.i. 3. nabora. Naložene so na portalu PyPi in jih uporabnik sam namesti. Med njimi najdemo veliko knjižnic za velik asortiment področij. Trenutno je na portalu več kot 270.000 projektov z več kot 2.000.000 verzij.

Knjižnice 3. nabora
Ime knjižnice Namembnost
pygame Temelji na SDL-ju in služi kot funkcionalni nabor za razvijanje iger
pandas Močno optimizirana knjižnica za ekstrahacijo in obdelavo podatkov
matplotlib Knjižnica, namenjena prikazovanju grafov v obeh dimenzijah
numpy Knjižnica je namenjena numeričnim komputacijam in obdelavi

n-dimenzionalnih zbirk podatkov

scipy Efektivna zbirka funkcij za komputacije v statistiki in algebri

Uporaba in namembnost Pythona v aplikacijah[uredi | uredi kodo]

Python uporablja različna orodja za različne tipe aplikacij, saj vsebuje tako orodja za pripravo grafike kot matematični modul za izračunavanje... Med grafično orientiranimi moduli so najbolj pogosti tkinter, ki je tudi del standardnega nabora. Poznamo tudi PyQt5 za naravni izgled oken na Windowsih ter Kivy, posebej prilagojen za grafiko na telefonih sistema IOs in Android.

Ima tudi orodja za razvijanje internetnih aplikacij, med najbolj pogosto uporabljena spadajo Django, ki ima svojo posebno knjižnico in deluje večinoma v relaciji s podatkovno bazo, Bottle, Flask, Tornado (orodje), web2py in Jade. Večina teh orodij mora uporabnik naložiti s spleta v intergrirano razvijalno okolje (Intergrated development enviroment, IDE). Zaradi preprostosti Pythona ga včasih uporabljajo za statistično-napovedovalne modele in programe, kot alternativo jeziku R. Med najpogosteje uporabljena analitična orodja spadajo SciPy, Pandas in Numpy. Večina analitičnih orodji je programiranih v jeziku C za optimalno delovanje in večplatformnega delovanja. Za razvijanje programske opreme pa se uporabljajo predvsem naslednja orodja: Buildbot, Trac in Roundup. Uporabljajo se tudi orodja za administracijo sistema, kot na primer: Ansible, Salt in OpenStack. Le-ti sistemi pa uporabljajo način MLA (multi language architecture, večjezična programska arhitektura), najdemo ga tudi v spletnih straneh[26]. Na področju umetne inteligence se Python uporablja zaradi preprostosti in velikega števila uporabnikov navkljub manjši hitrosti izvajanja. Uporabljajo ga NASA,[27] Pixar, Google, Facebook,[28] YouTube[29] in mnoge druge organizacije.

Program 'Pozdravljen svet'[uredi | uredi kodo]

Python je značilen po preprostosti napisane kode, zato je eden izmed najbolj priljubljenih jezikov v zadnjem času[30] ter pri otrocih. Program je skoraj enak spisku navodil, ki ga programerji pogosto naredijo med razmišljanjem o problemu. V pythonu se tip niz (string) označuje z "", ki je v spodaj podanem primeru prvi parameter funkcije[31] print, ki se uporablja za izpis podatkov. V pythonu obstajata dva tipa komentarjev: #, ki se uporablja za enovrstične komentarje in """ """ docstring ali večvrstični komentar. Obe vrsti komentarjev sta ignorirani med izvajanjem programa.

#To bo izpisalo 'Pozdravljen svet', a ta vrstica bo ignorirana
print('Pozdravljen svet')

Spremenljivke[uredi | uredi kodo]

V svetu informatike je spremenljivka lokacija shrambe spremenljivke, ki je parirana z imenom in vrednostjo. Ime spremenljivke je le človeška referenca za pripis vrednosti spremenljivki. Identifikator predprocesnega cikla spremenljivke shrani in jim pripiše vrednost, ta pa se lahko med izvajanjem programa spremeni.

Definirajo se tako, da jih poimenujemo in jim dodelimo vrednost. V nasprotju z drugimi programskimi jeziki se spremenljivke same prilagodijo pravemu podatkovnemu tipu. Prevladujejo numerične, nizne in logične spremenljivke. Vse spremenljivke spodaj spadajo pod primitivne podatkovne tipe. Za preverbo podatkovnega tipa uporabimo funkcijo type(object)(parameter object je podana spremenljivka).

pozdrav = "Živjo"   # niz (string)
denar = 100         # celo število (integer)
povprečje = 12.699  # decimalno število (float)
jeVesel = True      # boolean (True ali False), lahko ju tudi izrazimo z 1(True) ali 0(False)
komplekso_stevilo = 2+5j       # kompleksno število (complex)
nic = None # ničelni podatkovni tip (NoneType) ta podatkovni tip je poseben saj nima dejanske vrednosti.
type(pozdrav) #ali katerokoli drugo že definirano spremenljivko

Tudi objekti, definirani s strani uporabnika, se štejejo kot tip spremenljivke, npr. Uporabnik. Vsaka spremenljivka ima svoje posebnosti zaradi različnih posebnosti v naravi Pythona samega. Tako lahko uporabimo dejstvo, da je vsak podatkovni tip lasten objekt. Tako lahko s spremenljivkami upravljamo tipe po atributih. Nizne spremenljivke lahko režemo zaradi skupnih lastnosti z kolektivnimi tipi spremenljivk (niz postane list spremenljivka).

x = "Danes je oblačno"
print(x[3]) # izpiše črko "e" saj Python začne vedno šteti z 0.
print(x[5:]) # izpiše " je oblačno" saj izreže vse pred 5 (šteje se tudi presledek)
print(x[:4]) # izpiše "oblačno" saj izreže vse po 4.
print(len(x)) # izpiše dolžino besede shranjene v spremenljivki x. Izpiše '16'.
print(x[:-3]) # izpiše "a" saj kadar uporabimo znak minus (-), začne šteti od desne proti levi.

Dostopnost spremenljivke[32][uredi | uredi kodo]

Poznamo 3 stopnje dostopnosti spremenljivke. To so global, nonlocal in local. Prvostopenjske oz. globalne spremenljivke so definirane izven vseh funkcij, ponavadi na vrhu strani. Dostopne so celotnemu programu, ki pa jih lahko spreminja, a se ji stopnja med spreminjanjem vrednosti ne spremeni. Drugostopenjske spremenljivke, tako local kot nonlocal, so pa definirane znotraj posameznih enot programa (funkcij, objektov, ...) in niso dostopne programu na globalni ravni. local se uporablja znotraj ne-gnezdenih funkcij, nonlocal pa uporabljamo v več-ravenskih funkcijah.

ime = 'Janez'
# Spremenljivka ime je globalna

def pozdravi():
    pozdrav = 'Dober dan' # Spremenljivka je lokalna
    print(pozdrav)
print(pozdrav) # Vrne napako

# Primer upoerabe spremenljivke z statusom nonlocal
def pozdravi_z_imenom():
    pozdrav = 'Dober dan'
    def ime():
        nonlocal ime 
        ime = 'Marija'
        print(ime)
    print('{}, {}').format(pozdrav, ime)

Niz ali string[uredi | uredi kodo]

V računalniškem svetu je string ali niz zaporedje čark ali znakov v obliki spremenljivke ali izhodne sekvence. V Pythonu je niz spremenljiv bodisi v velikosti ali v vsebini. Definiran je kot matrica bytov, ki shranijo posamezen sekvenčni del oziroma črko glede na črkovno notacijo. V sebi lahko v obliki niza nosi tudi druge podatkovne tipe, npr. cela števila ali nize podatkov.

Konkatinacija niza[33][uredi | uredi kodo]

Konkatinacija niza se uporablja, kadar moramo združiti več manjših nizov (string) objektov v končni izpis. Pri tem se uporablja operator +. Če hočemo konkatinirati druge podatkovne tipe jih moramo najprej prevesti v niz (string). V Pythonu je konkatinacija niza izvedena ob času izvedbe programa in njeni rezultati niso znani vnaprej. V primeru absolutnega niza z izhodnimi sekvencami pa je rezultat konkatinacije niza znan že ob izgradnji programa v Pythonovem predpomnilniku. Velja tudi izjema pri več-vrstičnih nizih. Ti so označeni z """ """ ali z ''' '''. Pri tem je upoštevana struktura niza z vsemi prelomi vrstic. Ta odlika je velikokrat uporabljena pri večvrstičnih komentarjih in dokumentaciji funkcij.

x = "Pozdravljen"
y = "svet"
print(x + " " + y)
# izpis konzole:   
#   Pozdravljen svet

# primer prevoda podatkovnega tipa
jeŽalosten = False
kolikoLet = 100000
jeŽalosten = str(jeŽalosten)
kolikoLet = str(kolikoLet)

print("Ali si žalosten: " + jeŽalosten)
print("Koliko let imaš: " + kolikoLet)
# izpis konzole:
#   Ali si žalosten: False
#   Koliko let imaš: 100000

#Primer večvrstičnega niza
print("""Rad imam
Python 3.8.""")
#izpis konzole:
#   Rad imam
#   Python3.8

Za dva niza S1 in S2 je konkatinacija niza S1S2 sestavljena iz nizov v obliki ab, kjer je a del niza S1, w pa je del niza S2. To lahko izrazimo z . Velikokrat pa se znajdemo v primeru konkatinacije niza in samostojnega znaka. To pa lahko izrazimo z in .

Osnovno formatiranje niza[34][uredi | uredi kodo]

Preprosto formatiranje niza je verjetno največkrat uporabljena oblika formatiranja in/ali konkatinacije niza. Uporabljamo ga v primeru enakega vrstnega reda parametrov v relativno majhnem obsegu združenih elementov. Zaradi dveh generacij Pythona (2 in 3), se je tudi način formatiranja spremenil. Tako poznamo stari in novi slog. Stari deluje tudi v 3. generaciji Pythona, novi pa ne deluje obratno. V novem slogu formatiranja Python kliče __format__() metodo, ki je implementacija že vgrajene funkcije format() v razredu object.

Formatiranje pa ne omogoča samo konkatinacije, ampak tudi poravnavo 2 nizov. Po privzetih parametrih formatiranje 2 nizov zavzame samo toliko prostora, kot ga potrebuje. V starem načinu je zamik desnosučni, v novem pa levosučni. Mogoča je uporaba vseh primitivnih podatkovnih tipov, pri številih z decimalno vejico pa jim moramo podati tudi število mest za vejico.

x = 5
y = "Jure"
k = "Nina"
e = 2+3j

# prvi primer (novejši način)
print(y + " je vesel, saj je dobil oceno {}".format(x))
# ali pa uporabimo znak % (starejši način)
print(y + " je vesel, saj je dobil oceno %d"%x)
# V tem primeru funkcija 'format' spremeni vrednost vseh y, k, e vrednosti v niz. Vpiše jih v glavni niz objekt po vrsti z začetkom od 0 do 2
print("{0} in {1} sta skupaj rešila enačbo {2}".format(y, k, e))
# Tukaj je posebna vrsta niza, ki omogoča formatiranje niza med dejanskim nizom. Gre za novejši način.
print(f"{y} + {k} = {x} + {e}")
#Zamikanje besede z uporabo format funkcije, novejši način.
print('{:>10}'.format('test'))

Matematični operatorji[uredi | uredi kodo]

Matematični operatorji v Pythonu so posebni rezervirani simboli, ki izvedejo aritmetične ali logične operacije. Obe spremenljivki se imenujeta operand. Poznamo aritmetične, logične, bitne in primerjalne operatorje. Python v izrazih sledi uporabi oklepajev in precedenci vseh operatorjev.

Izračun se izvaja v času izvajanja programa, medtem ko se spremenljivke zapišejo že med izgradnjo programa. Med tekom kode procesor najprej izvede (), nato sledijo klici funkcij (f(args)), sledi procesiranje kolektivnih spremenljivk (x[indeks:indeks] in x[index]). Program nato omogoči dostop atributom spremenljivke (x.attribute). Izvede se potenciranje, sledijo aritmetični operatorji z negacijo na čelu. Kot zadnji pridejo na vrstno bitni operatorji z primerjalnimi op. ter logični op. na koncu.

# Osnovne operacije
x + y  # seštevanje
x - y  # odštevanje 
x * y  # množenje
x / y  # deljenje (zaokroženo na decimalno vrednost)
x // y # deljenje
x ** y # potenciranje (produkt x-ov y-krat)
x % y  # modulo (ostanek pri deljenju)

#Primerjalni operatorji
x == y # primerjava
x < y # je večje 
x > y # je manjše
x <= y # je večje ali je enako
x >= y # je manjše ali je enako
x != y # ni enako

#Logični operatorji
x = True
y = False
x and y # konjunkcija
x or y # disjunkcija
not y # negacija

#Bitni operatorji
x & y # bitni AND
x | y # bitni OR 
~ x # bitna negacija
x ^ y # bitni XOR
x >> 2 # bitni desni premik
x << 2 # bitni levi premik

# Vse račune lahko shranjujemo v spremenljivke
a = 2 + 5 # shrani rezultat računa v spremenljivko a
print(x) # izpiše vrednost a
print(3 + 7 * 2) # Izpiše 17, ker ima množenje prednost
print((5 - 7) * 4) # Izpiše -8, ker ima operacija v oklepaju prednost

.

Razlika med standardnimi in hitrimi operatorji[35][uredi | uredi kodo]

Metoda __add__ (funkcija baznega razreda object) je zadolžena za izvedbo navadnega seštevanja. To pomeni da se a + b zapiše v spremenljivko c brez spremembe argumentov seštevancev. Hitra metoda __iadd__ je ravno tako zadolžena za izvedbo seštevanja, a se rezultat namesto v drugo spremenljivko zapiše v spremenljivko a (a = a + b). Hitri operatorji so naslednji:

#Hitre operacije namenjene dodelitvi vrednosti izraza v konjunkciji z drugo spremenljivko
x += y # dodelitev seštevka (ekvivalent x = x + y)
x -= y # dodelitev odštevka (ekvivalent x = x - y)
x *= y # dodelitev zmnožka (ekvivalent x = x * y)
x /= y # dodelitev količnika zaokroženega na najbližjo celoštevilsko vrednost (ekvivalent x = x / y)
x //= y # dodelitev količnika (ekvivalent x = x // y)
x **= y # dodelitev produkta x-ov y-krat (ekvivalent x = x ** y)
x %= y # dodelitev ostanka pri deljenju (ekvivalent x = x % y)

Definiranje operatorjev znotraj objektov[36][uredi | uredi kodo]

Definiranje operatorjev znotraj objektov pomeni dodajanje nove funkcionalnosti operatorju. Operator + lahko sešteje oz. konkatinira spremenljivke tipa string in int ali int in float itd. To je definirano v tako baznem razredu string kot v baznem razredu string . V Pythonu lahko znova definiramo vse operatorje, ne moremo pa ustvariti novih. Operatorji so definirani kot posebne funkcije baznega razreda Builtin, najdemo jih pod imenom __<ime operatorja>__.

class A:
    def __init__(self, parameter):
        self.parameter = parameter
    
    #Definiramo "drugačno" ozadje funkcije __add__
    def __add__(self, other):
        return self.parameter + other.parameter

obj1 = A('Janezek')
obj2 = A('Micka')
print(obj1 + obj2)
#Konzola izpiše JanezekMicka

Kolektivni podatkovni tipi[uredi | uredi kodo]

Python pozna kar nekaj tipov spremenljivke, s katerimi lahko interpretiramo oz. integriramo množice. To so list, tuple, set in frozenset. Vsaka je malo drugačna, toda vse 4 lahko razdelimo v 2 skupini. Razdelimo jih glede na status uredbe spremenljivke. Spremenljivka je lahko spremenljiva, to sta list in set. Nasprotno je lahko kolektivni tip nespremenljiv, to sta tuple in frozenset. Nespremenljiv pomeni, da množici vrednosti programsko ne moremo dodati ene ali več vrednosti. Vrednosti znotraj množice ponavadi vsebujejo več tipov spremenljivk, z dodajanjem metaclass pa jih lahko naredimo homogene.

Vsi kolektivni tipi, razen dict, vsebujejo samo enojne vrednosti, medtem ko dict vsebuje pare ključ: vrednost kot urejeni par. Pri teh parih so lahko spremenljivke različnih tipov, ni pa nujno. Če je prva komponenta dict ključa a, druga pa b, lahko to izrazimo z [37]. Število elementov v vseh kolektivnih tipih je omejeno in temelji na operacijskem sistemu. Če je sistem 32-bitni, je maksimum , v 64-bitnem pa .

Spremenljivke v kolektivnih tipih niso prave instance njihovih baznih objektov, ampak so to referenčne točke, ki vodijo do njihovega izvora[38]. Zato je velikost množice odvisna od števila elementov in ne od velikosti objektov. Čas iteracije skozi celoten seznam je ne glede na dolžino enak , čas dodajanja pa je konstanta.

znamke = ["Ferrari", "BMW", "Honda", "Alfa"] # to je list z 4 vrednostmi enakega tipa podatkov
vse = (0, "Vito", 44, True, None, "Živjo", 2.44) # to je tuple, ki lahko vsebuje katerikoli tip podatka
tabela_ocen = {"Miha":4, "Jure":2, "Jaz":5, "Nekdo":1, "Maja":4, "Nina":3} 
# to je dict vsebuje key and value. Key so v tem primeru imena, vsako ima svojo oceno torej value. Torej tuple ima key=string in value=intiger podatke."""

# vse podatke lahko izpišemo s print funkcijo
print(znamke)
print(vse)
print(tabela_ocen)
print(type(znamke))
print(type(vse))
print(type(tabela_ocen))

# izpis konzole
#['Ferrari', 'BMW', 'Honda', 'Alfa']
#(0, 'Vito', 44, True, None, 'Živjo', 2.44)
#{'Miha':4, 'Jure':2, 'Jaz':5, 'Nekdo':1, 'Maja':4, 'Nina':3}
#<type 'list'>
#<type 'tuple'>
#<type 'dict'>

Urejanje kolektivnih podatkovnih tipov[uredi | uredi kodo]

Časovna kompleksnost dodajanja elementov[39] k listi je ublaženi . Če imamo list A z močjo in ji hočemo dodati 50 elementov, se zgodi naslednje:

Prvih 8 elementov je potisnjenih v , 9. sproži relokacijo in odpre ostalim 8 dostop v . V 17. iteraciji se sproži relokacija 16 prejšnjih členov in 15 novih členov pride v . 33. ponovitev zanke sproži novo relokacijo 32 prejšnjih členov in v pride 17 novih. Po vseh relokacijah imamo časovno kompleksnost , v kateri je 56 kopij in 3 realokacije v , za . Če upoštevamo, da je to geometrijska serija je to asimptotično enako za n = končna velikost seznama. To pomeni, da je celotna operacija potiskanja n predmetov na seznam . Če to amortiziramo na element, je . Če je seznam dolg, pa se lahko časovna kompleksnost poveča tudi na .

x = ["A", "B", "C", "D"]
print(x[2])
# konzola izpiše C saj se list začne šteti z 0

# da dodamo vrednost listu uporabimo metodo append
x.append("E") # to doda x listu na konec vrednost "E"

# da odstranimo vrednost listu uporabimo metodo pop
x.pop(1) # izbriše drugo vrednost na listu v tem primeru "B"
print(x)

# konzola izpiše 
['A', 'C', 'D', 'E']

# če nevemo katero število pripada določeni vrednosti na listu uporabimo metodo count
št_a = x.count("A")
print(št_a) # izpiše 0 saj je a na prvem mestu.

# Kolektivne podatkovne tipe je mogoče tudi gnezditi.
j = [
    [1, 2, 3],
    [4, 5, 6],
    [7, 8, 9]
]
# Spremenljivka je list listov torej če uporabimo enonivojsko klicanje podatkov preko [] operatorja
print(j[0]) # Izpiše [1, 2, 3]
# Do dostopamo do notranje vsebine recimo števila 5
print(j[1][1]) # Izpiše 5

Za vsak kolektivni podatek obstaja vsaj 5 metod.

Vnos[uredi | uredi kodo]

Vnos se izraža z 2 built-in keyword-oma input in raw_input. Če uporabimo raw_input potem se vsak naš vnos šteje kot niz, če pa uporabljamo input moramo pred njega vstaviti tip podatka katerega hočemo pridobiti na primer: int(input("Vnesi število: ")), za vnos števila. raw_input ni več v uporabi od python verzije 3.6.x

# primer raw_input keyworda
x = raw_input("Vnesi svoje ime: ")
print("Pozdravljen " + x + "!")
print("Dolžina tvojega imena je {}".format(len(x)))  # len() keyword se uporablja pri ugotavljanju dolžine določene besede

# primer input keyworda
y = str(input("Vnesi svoje ime: ")) # Ekvivalent starejši raw_input
k = int(input("Vnesi svojo starost: "))

print("Tvoje ime je " + y)
print("Star si {}".format(k)) # intiger tipe vedno formatiramo saj se jih ne more konkatinirati s string, razen v primeru prevoda podatkovnega tipa.

Pogojni stavki in gnezdene zanke[uredi | uredi kodo]

Pogojni stavki se uporabljajo predvsem za zastavljanje pogojev skozi katere mora neka vrednost priti, da se nekaj izvaja. Izraža se jih s ključnimi besedami if, elif in else. Gnezdena zanka pomeni praktično zanka v zanki oziroma več pogojev v pogoju.

# primer if-elif-else stavka
barva = str(input("Vnesi svojo najljubšo barvo: "))
if barva == "rdeča" or barva == "modra":
   print("Zelo lepo")
elif barva == "zelena" or barva == "rumena":
   print("Lepo")
elif barva == "črna" or barva == "bela" or barva == "roza":
   print("Ne najbolje")
elif barva == "rjava" or barva == "oranžna" or barva == "lila":
   print("Slaba izbira")
else:
   print("Ne poznam te barve")

# primer if-else stavka
s = int(input("Prosim vnesi svojo starost: "))
if s < 18:
   print("Dostop ni dovoljen.")
else:
   print("Dobrodošli")

# matematični primer 
if 9 + 1 == 10:
   print("Pravilno")
elif 9 + 1 != 10:
   print("Narobe")
# primer nested stavka
c = str(input("Vnesi črko: "))
k = int(input("Vnesi številko: "))
if c in ['A','B','C','D','E','F']:
   if k > 50:
      print("Uspešno")
   elif k <= 40:
      print("Skoraj uspešno")
   else:
      print("Ni uspešno")
elif c in ['K','L','M','N','O']:
   print("Bravo zmagal si")
elif len(c) < 1 and len(c) > 1:
   print("Moraš vpisati samo eno črko")
else:
   print("Napaka")

Ponavljajočise stavki[uredi | uredi kodo]

Stavek for se uporablja da se izbere vse člane nekega kolektivnega podatkovnega tipa. Stavek while pa se uporablja kot pogoj dokler nekaj ne naredi uporabnik do takrat se bo while stavek izvajal.

# primer for stavka
pozdravi = ['Živjo', 'Zdravo', 'Pozdravljeni']
for x in pozdravi:
    print(x)

# ali pa
for i, x in enumerate(pozdravi):
    print(i, x) 
# Vrednost i in x sta razpakirana iz enumerate(pozdravi).

# izpis konzole 
Živjo
Zdravo
Pozdravljeni

0, Živjo
1, Zdravo
2, Pozdravljeni

# primer while stavlka
p = "12345"
while True:
   r = str(input("Vnesi geslo: "))
   if r != p:
      print("Napačno Geslo")
   elif r == p:
      print("Dobrodošli")

# izpis konzole
Vnesi geslo: 54321
Napačno Geslo
Vnesi geslo: 12345
Dobrodošli

Module[uredi | uredi kodo]

Vsak dokument z oznako .py ipd... in se shrani na lokalni napravi kot python modula katero lahko dodamo v kodo če uporabimo izjavo import.

Pozdravi.py

# sedaj pišem v Pozdravi.py datoteko
def RečiŽivjo(ime):
    print("Živjo "+ime)

Glavni.py

# sedaj pišem v Glavni.py
import Pozdravi
# ali pa
from Pozdravi import RečiŽivjo
x = "Anastazija", "Špela", "Marija"
for w in x:
    RečiŽivjo(w)

# izpis konzole
Živjo Anastazija
Živjo Špela
Živjo Marija

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Funkcije se uporablja zato da, avtomatiziramo kodo in jo lažje beremo. Funkcije lahko vrnejo določeno vrednost ali pa se samo uporabijo, imajo parametre, če se definirane v razredu se imenujejo metode. Vedno jih začnemo s keyword def, razen v primeru neznane funkcije lambda.

def Seštej(x, y):
    print("Rezultat = {}".format(x + y))

Seštej(2, 4) # klic funkctije 
# izpis
6

# Funkcija Seštej je ubistvu tako miniaturna, da jo lahko zapišemo kot lambdo
Seštej = lambda x, y: x + y
print(Seštej(2, 4)) # Izpiše 6
# primer funkcije brez parametrov
def ZahtevajVpis():
    uporabniško_ime = str(input("Vnesi uporabniško ime: "))
    geslo = raw_input("Vnesi geslo: ")
    if len(geslo) < 6:
       print("Geslo more vsebovati več kot 6 znakov")
    else:
       print("Dobrodošel uporabnik {}".format(uporabniško_ime))

# primer funkcije z definiranimi parametri
def Odštej3in4(x=3, y=4)
    r = x - y
    print(r)

Odštej3in4()

# izpis konzole 
-1

Funkcijo lahko pokličemo tudi v drugi funkciji saj so vse funkcije globalne. Z izjemo metod definiranih v UDR.

def Pozdravi(ime):
    print("Živjo "+ime)

def Vprašanje():
    i = raw_input("Vnesi ime: ")
    Pozdravi(i)     

Vprašanje()
# izpis konzole 
Vnesi ime: Nekdo
Živjo Nekdo

Funkcija ima lahko tudi definirane tipe podatkov parametrov.

def Odštej(a:int, b:int):
    print("{}".format(a + b))

def PrepoznajTip(t:(list, dict), p:bool = True)
    if p:
       if type(t) is type(list):
          print("Tip je list")
       elif type(t) is type(dict):
          print("Tip je dict")
       else:
          print("Tip ni prepoznan")

Primeri Funkcij

import time
def Štej(od, do, zamik=0.5):
    while od < do:
          od = od + 1 # ali pa z uporabo hitrega operatorja od += 1
          print(od)
          time.sleep(zamik) # ustavi izvajanje za zamik sekund

def Vnos():
    ime = str(input("Vnesi ime: "))
    priimek = str(input("Vnesi priimek: "))
    print("Pozdravljen "+ime+ " " +priimek)

# tukaj se uporablja ti. nested funkcije pri kateri je lahko funkcija v funkciji
def Kalkulator():
    def Seštej(x, y):
        return x + y

    def Odštej(x, y):
        return x - y

    def Množi(x, y):
        return x * y

    def Deli(x, y):
        return x / y

    def Potenciraj(x, y):
        return x ** y

    def Moduliraj(x, y):
        return x % y
    
    print("Izberi možnost")
    print("Seštevanje = 1")
    print("Odštevanje = 2")
    print("Množenje = 3")
    print("Deljenje = 4")
    print("Potenciranje = 5")
    print("Moduliranje = 6")
    o = str(input("Izbira: "))
    p = int(input("Prvi: ")
    d = int(input("Drugi: ")
    if o == "1":
       Seštej(p, d)
    elif o == "2":
       Odštej(p, d)
    elif o == "3":
       Množi(p, d)
    elif o == "4":
       Deli(p, d)
    elif o == "5":
       Potenciraj(p, d)
    elif o == "6":
       Moduliraj(p, d)
    else:
       print("Neznana operacija.")

Kalkulator()
# izpis konzole
Izberi možnost
Seštevanje = 1
Odštevanje = 2
Množenje = 3
Deljenje = 4
Potenciranje = 5
Moduliranje = 6
Izbira: 2  # jaz napisal 2
Prvi: 10
Drugi: 4

# izpis funkcije
6

Razredi[uredi | uredi kodo]

Razredi lahko vsebujejo funkcije. Funkcije v razredu se imenujejo metode. Razrede se inicializira tako da dobimo novo instanco z __init__ predefinirano build-in funkcijo. Pod to globalno predifinicijo spadajo tudi __delattr__, __format__, __getattribute__, __hash__, __long__, __native__, __new__, __call__, __repr__, __nonzero__, __sizeof__, __setattr__, __unicode__, __str__ in drugi. Vsaka definicija od naštetih zgoraj ima svoj pomen.

# glavni razred
class A:
    def __init__(self): # klic konstruktorja
        print("Inicializeran razred A")

# podrazred
class Z(A):
    def __init__(self):
        super(Z, self).__init__(A)  # klic superkonstruktorja

class U(Z, A):
    def __init__(self, m1, m2):
        super(Z, U, A, self).__init__(m1, m2)  # klic superkonstruktorja s parametri

# primer nelogičnega oziroma nepravilnega razreda
class B:
    def __init__(self):
        pass

# novo definirane globalne spremenljivke v razedu B
B.ime = "Tone"
B.priimek = "Altgr"

r = B.ime # objekte in njihove člane lahko shranjujemo v spremenljivke
print(r)
        

# primer razreda za osebe
class Oseba:
    def __init__(self, ime:str, priimek:str, starost:int, email:str):
        self.ime = ime # če damo pred objek parameter self lahko dostopamo do njegovih atributov
        self.priimek = priimek
        self.starost = starost
        self.email = email

        podatki = [[], []] # multidimenzionali list
        podatki[0].append(ime)
        podatki[0].append(priimek)

        podatki[1].append(starost)
        podatki[1].append(email)

    def zahtevaj_podatke(self): # funkcija za klic izpisa podatkov na formatni način
        print("Ime: {}".format(self.ime))
        print("Priimek: {}".format(self.priimek))
        print("Starost: {}".format(self.starost))
        print("Email: {}".format(self.email)

    def zahtevaj_dimenzije(self):
        print(podatki)

Jaz = Oseba("Null", "PError", 15, "abc.PError@unknown.abc") 
# Jaz postane Object Oseba z določenimi člani npr. ime. ter metodami za interpretacijo objekta ali postaktivnost tega objekta oziroma njegovih članov.
Jaz.zahtevaj_podatke()

# izpis konzole 
Ime: Null
Priimek: PError
Starost: 15
Email: abc.PError@unknow.abc

# ali 
print(Jaz.ime) # . pomeni član nekega kolektiva v razredu.
print(Jaz.priimek)
print(Jaz.starost)
print(Jaz.email)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Historique et licence
  2. 2,0 2,1 2,2 https://docs.python.org/3/license.html
  3. Python 3.9.0 is now available, and you can already test 3.10.0a1! — 2020.
  4. Python 3.9 released — 2020.
  5. Python 3.9 Released With Multi-Processing Improvements, New Parser — 2020.
  6. Python 3.10.0a2 is now available for testing — 2020.
  7. https://impythonist.wordpress.com/2014/02/16/open-heart-with-guido-van-rosuuma-lost-interview-of-python-creator-part2/
  8. Why was Python created in the first place?Python Software Foundation.
  9. 9,0 9,1 Classes The Python TutorialPython Software Foundation.
  10. An Introduction to Python for UNIX/C Programmers
  11. Functional Programming HOWTO
  12. https://www.python.org/downloads/
  13. https://docs.python.org/3/faq/windows.html#is-a-pyd-file-the-same-as-a-dll
  14. https://api.github.com/repos/python/cpython
  15. "The Python Standard Library — Python 3.8.5 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-08-22.
  16. "Unix Specific Services — Python 3.8.5 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-08-22.
  17. "winsound — Sound-playing interface for Windows — Python 3.8.5 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-08-22.
  18. "math — Mathematical functions — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  19. "sys — System-specific parameters and functions — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  20. "os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  21. "random — Generate pseudo-random numbers — Python 3.8.6 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  22. "datetime — Basic date and time types — Python 3.8.6 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  23. "tkinter — Python interface to Tcl/Tk — Python 3.8.6 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  24. "sys — System-specific parameters and functions — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  25. "os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  26. "php - Best practice multi language website". Stack Overflow. Pridobljeno dne 2020-08-22.
  27. "How does NASA use Python? - Quora". www.quora.com. Pridobljeno dne 2020-08-21.
  28. "How is Python being used at Facebook? - Quora". www.quora.com. Pridobljeno dne 2020-08-21.
  29. "Developer's Guide: Python | YouTube". Google Developers (angleščina). Pridobljeno dne 2020-08-21.
  30. "The Incredible Growth of Python | Stack Overflow". Stack Overflow Blog (angleščina). 2017-09-06. Pridobljeno dne 2020-08-22.
  31. "Python print()". www.programiz.com. Pridobljeno dne 2020-08-30.
  32. "7. Simple statements — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-05.
  33. "Concatenation" (angleščina). 2020-10-07. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  34. "PyFormat: Using % and .format() for great good!". pyformat.info. Pridobljeno dne 2020-11-01.
  35. "Inplace vs Standard Operators in Python". GeeksforGeeks (angleščina). 2017-01-10. Pridobljeno dne 2020-11-06.
  36. "Operator Overloading in Python". GeeksforGeeks (angleščina). 2018-12-10. Pridobljeno dne 2020-11-06.
  37. "Ordered pair" (angleščina). 2020-10-31. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  38. "An Introduction to Python Lists". effbot.org. Pridobljeno dne 2020-11-06.
  39. "Why is the time complexity of python's list.append() method O(1)?". Stack Overflow. Pridobljeno dne 2020-11-06.