Python (programski jezik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Python
Python logo and wordmark.svg
Oblikoval Guido van Rossum
Razvijalec Python Software Foundation
Stabilna izdaja 3.5.1 (datum ni naveden)
Tipizacija dinamično, močno
Večje implementacije CPython, IronPython, Jython, Python for S60, PyPy
Vplivi ABC,.[1] ALGOL 68,[2] C,[3] C++,[4] Haskell,[5] Icon,[6] Java, Lisp, Modula-3,[4] Perl
Vplival na Boo, Cobra, D, Falcon, Groovy, JavaScript, Ruby
OS večplatformsko
Licenca Python Software Foundation License
Običajna končnica datoteke .py, .pyw, .pyc, .pyo, .pyd
Spletna stran python.org
Wikibooks logo Python Programming na Wikibooks

Python je tolmačitveni programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990. Jezik je dobil ime po priljubljeni angleški televizijski nanizanki Leteči cirkus Montyja Pythona (Monthy Python's Flying Circus). Python ima popolnoma dinamične podatkovne tipe, samodejno upravlja s pomnilnikom in podpira funkcionalno, imperativno oziroma proceduralno, strukturirano in objektno orientirano računalniško programsko paradigmo. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom Perl, Ruby, Scheme, Smalltalk in Tcl. Razvili so ga kot odprtokodni projekt, ki ga je upravljala neprofitna organizacija Python Software Foundation. Trenutno najnovejša različica je 3.5.1 (dostopano 25. januarja 2016).

Zgled[uredi | uredi kodo]

Pozdravljen, svet v Pythonu:

print ("Pozdravljen svet!")

Izpis uporabnikovega vnosa:

vnos=input("Vnesi besedilo: ")
print (vnos)

Matematika v Pythonu

# Seštevanje
1 + 2
# Odštevanje
2 - 1
# Deljenje
3 / 1
# Množenje
3 * 1
# Potenciranje (v tem primeru 3 na 5)
3**5
# Kvadratni koren iz 9
math.sqrt(9)

Spremenljivke

x = 1 + 2
i = "Wikipedia"
a = 5

x + a 
print(i)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Why was Python created in the first place?". General Python FAQ (angleščina). Python Software Foundation. Pridobljeno dne 22. marec 2007. 
  2. ^ Kuchling, Andrew M. (22 Dec 2006). "Interview with Guido van Rossum (1998)". amk.ca. 
  3. ^ van Rossum, Guido (1993). "An Introduction to Python for UNIX/C Programmers". Proceedings of the NLUUG najaarsconferentie (Dutch UNIX users group) (angleščini). even though the design of C is far from ideal, its influence on Python is considerable. 
  4. ^ 4,0 4,1 "Classes". The Python Tutorial (angleščina). Python Software Foundation. Pridobljeno dne 2012-02-20. It is a mixture of the class mechanisms found in C++ and Modula-3 
  5. ^ Kuchling, A. M. "Functional Programming HOWTO". Python v2.7.2 documentation (angleščina). Python Software Foundation. Pridobljeno dne 9. februar 2012. 
  6. ^ Schemenauer, Neil; Peters, Tim; Hetland, Magnus Lie (2001-05-18). "PEP 255 -- Simple Generators". Python Enhancement Proposals (angleščina). Python Software Foundation. Pridobljeno dne 9. februar 2012. 


Glavni programski jeziki (več)

Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | java | JavaScript | lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | zbirnik

Akademski: Eiffel | Haskell | Logo | ML | paskal | prolog | scheme | Smalltalk

Zgodovinski: ALGOL | APL | AWK | B | BASIC | Clipper | PL/I | Simula