Součinkovanje zdravil z grenivkinim sokom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grenivka ali grenivkin sok lahko vpliva na presnovo določenih učinkovin.

Součinkovanje zdravil z grenivkinim sokom je posledica vsebnosti furanokumarinov v grenivki, ki zavirajo ključne encime, zlasti citokrom P450 3A4 (CYP3A4), odgovorne za presnovo nekaterih zdravilnih učinkovin.[1] Pride lahko do oslabitve ali okrepitve želenega in neželenega delovanja takih učinkovin,[2] in sicer odvisno od tega, ali oksidacija učinkovine preko CYP3A4 vodi do aktivnih (zmanjšanje učinka) ali neaktivnih presnovkov (zvečanje učinka).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Učinek grenivkinega soka na učinkovanje nekaterih zdravil so odkrili leta 1989. Prva objava članka, ki je opisal součinkovanje grenivkinega soka sega v letu 1991, in sicer je bil objavljen v reviji Lancet. Šlo je za prvo objavljeno součinkovanje zdravilnih učinkovin s hrano.[3]

Mehanizem[uredi | uredi kodo]

Pri ljudeh je součinkovanje grenivkinega soka z zdravilnimi učinkovinami posledica reverzibilne in ireverzibilne inhibicije jetrnega[4] in predvsem intestinalnega CYP3A4 z geraniloksi derivati furanokumarinov, predvsem z 6’, 7’-dihidroksibergamotinom (DHB), bergamotinom in z dimeroma furanokumarinov, GF-I-1 in GF-I-4. Furanokumarini so substrati za CYP450, nastali epoksid derivati furanokumarinov (epoksidi) pa se ireverzibilno vežejo z apoproteinom.[5] Učinek soka nastopi po pol ure traja več kot 24 ur, tudi do tri dni.[6] Pogosto uživanje značilno poveča površino pod krivuljo (AUC) in maksimalno koncentracijo (cmax) številnih učinkovin.[5]

V manjši meri furanokumarini iz grenivke inhibirajo tudi CYP1A2, CYP2C9 in CYP2D6.[7]

Ker furanokumarini grenivke zavirajo zlasti CYP3A4 v steni tankega črevesa, vplivajo samo na začetno pot razgradnje zdravila, na tako imenovano predsistemsko presnovo. Na nadaljnjo razgradnjo, npr. v hepatocitih v jetrih, izločanje v žolč ali v ledvice, grenivka nima vpliva. Zato lahko vpliv grenivke na vsrkavanje snovi pričakujemo predvsem pri tistih učinkovinah, ki se močno predsistemsko presnovijo.[6]

Učinkovine, ki součinkujejo z grenivkinim sokom[uredi | uredi kodo]

Učinkovine iz grenivkinega soka vplivajo na presnovo naslednjih zdravil:[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Pirmohamed, Munir (12. 1. 2013). "Drug-grapefruit juice interactions: Two mechanisms are clear but individual responses vary". BMJ 346 (7890): 9. doi:10.1136/bmj.f1. 
  2. Sonc M. Interakcije in neželeni učinki prehranskih dopolnil. ONKOLOGIJA – za prakso, leto XI, št.1, junij 2007: 66–71.
  3. Bakalar, Nicholas (21. 3. 2006). "Experts Reveal the Secret Powers of Grapefruit Juice". New York Times. 
  4. Veronese ML, Gillen LP, Burke JP, Dorval EP, Hauck WW, Pequignot E, Waldman SA, Greenberg HE. Exposure-dependent inhibition of intestinal and hepatic CYP3A4 in vivo by grapefruit juice. Journal of Clinical Pharmacology. 2003;43(8):831–9. doi:10.1177/0091270003256059. PMID 12953340.
  5. 5,0 5,1 Frlan R., Sollner Dolenc M. Inhibitorji citokromov. Farm vestn 2006; 57: 140–145.
  6. 6,0 6,1 6,2 http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/ste_vedeli/rastline/15/grenivka, vpogled: 5. 6. 2018.
  7. Tassaneeyakul W, Guo LQ, Fukuda K, Ohta T, Yamazoe Y (June 2000). "Inhibition selectivity of grapefruit juice components on human cytochromes P450". Archives of Biochemistry and Biophysics 378 (2): 356–63. PMID 10860553. doi:10.1006/abbi.2000.1835. 
  8. 8,0 8,1 Lilja JJ, Kivistö KT, Neuvonen PJ (avgust 1999). "Grapefruit juice increases serum concentrations of atorvastatin and has no effect on pravastatin". Clinical Pharmacology and Therapeutics 66 (2): 118–127. PMID 10460065. doi:10.1053/cp.1999.v66.100453001. 
  9. 9,0 9,1 9,2 Bailey DG, Dresser GK (2004). "Interactions between grapefruit juice and cardiovascular drugs". American Journal of Cardiovascular Drugs 4 (5): 281–297. PMID 15449971. doi:10.2165/00129784-200404050-00002. 
  10. Jetter A, Kinzig-Schippers M, Walchner-Bonjean M, et al. (januar 2002). "Effects of grapefruit juice on the pharmacokinetics of sildenafil". Clinical Pharmacology and Therapeutics 71 (1): 21–29. PMID 11823754. doi:10.1067/mcp.2002.121236.