Diazepam

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Diazepam
Diazepam structure.svg
Diazepam ball-and-stick model.png
Sistematično (IUPAC) ime
7-kloro-1-metil-5-fenil-3H-1,4-benzodiazepin-2-on
Klinični podatki
Izgovorjava díazepám, angl. /dˈæzɨpæm/
Blagovne znamke Valium in številne druge (
v Sloveniji Apaurin)[3]
AHFS/Drugs.com monograph
MedlinePlus a682047
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: C
  • ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Zasvojljivost zmerna
Odvisnost zmerna[1][2]
Način uporabe peroralno, i.m., i.v., svečke
Legal status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost 93–100 %
Presnova jetrna — preko CYP2B6 (v manjšem deležu) do dezmetildiazepama, preko CYP2C19 (glavna pot) do neaktivnih presnovkov in CYP3A4 (glavna pot) do dezmetildiazepama
Razpolovni čas 20–100 h (36–200 h za glavni aktivni presnovek dezmetildiazepam)
Izločanje skozi ledvice
Identifikatorji
Številka CAS 439-14-5
Oznaka ATC N05BA01 (WHO)
PubChem CID 3016
IUPHAR/BPS 3364
DrugBank DB00829
ChemSpider 2908
UNII Q3JTX2Q7TU
KEGG D00293
ChEBI CHEBI:49575
ChEMBL CHEMBL12
Kemični podatki
Formula C16H13ClN2O
Mol. masa 284,7 g/mol

Díazepám je anksiolitik iz skupine benzodiazepinov z zelo dolgim razpolovnim časom, ki učinkuje pri psihosomatskih motnjah in deluje kot centralni mišični relaksant in antikonvulziv.[4] Uporablja se za zdravljenje velikega nabora bolezni, kot so tesnobnost, alkoholni odtegnitveni sindrom, benzodiazepinski odtegnitveni sindrom, mišični krči, epileptični krči, nespečnost in sindrom nemirnih nog.[5] Lahko se uporabi tudi za doseganje amnezije med določenimi medicinskimi posegi.[6][7] Uporablja se lahko z zaužitjem (peroralno), rektalno, z intramuskularnim ali intravenskim injiciranjem.[7] Po intravenski uporabi (na primer za prekinitev epileptičnega statusa[4]) začne delovati v eni do pet minut in deluje do ene ure.[7] Po peroralni uporabi nastopi učinek po največ 40 minutah.[8]

Med pogoste neželene učinke spadajo zaspanost in težave s koordinacijo.[7] Hudi neželeni učinki so redki;[5] mednje spadajo samomorilnost, zavrto dihanje in povečano tveganje za napade, zlasti pri pogosti uporabi pri bolnikih z epilepsijo.[5][7] Pojavita se lahko tudi razburjenost in psihomotorična razdraženost.[9][10] Dolgotrajnejša uporaba lahko povzroči toleranco, odvisnost in odtegniveni sindrom po prekinitvi ali zmanjšanju odmerka. Nenadna prekinitev diazepama po dolgotrajni uporabi je lahko nevarna.[5] Po prekinitvi dolgotrajne uporabe lahko kognitivne težave pri pacientu vztrajajo tudi pol leta ali dlje.[9] Uporaba se med nosečnostjo in dojenjem ne priporoča.[7] Njegovo delovanje temelji na povečanju učinka živčnega prenašalca γ-aminomaslene kisline (GABA).[9]

Diazepam je prvi sintetiziral Leo Sternbach, farmacevstko podjetje Hoffmann-La Roche pa ga je pod tržnim imenom Valium začelo prvo proizvajati. Od utrženja leta 1963 je diazepam postal eno od najpogosteje predpisovanih zdravil. V Združenih državah Amerike je bil diazepam med letoma 1968 in 1982 najbolj prodajano zdravilo in le v letu 1978 so tam prodali več kot dve milijardi tablet. Patent za zdravilo je potekel leta 1985 in danes je v svetu na trgu več kot 500 zdravil z različnimi zaščitenimi imeni.[5] V Sloveniji je na tržišču pod tržnim imenom Apaurin.[3]

Diazepam je uvrščen na seznam esencialnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, kjer se nahajajo zdravila, potrebna za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva.[11]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Diazepam, kot tudi drugi benzodiazepini, deluje prek specifičnih benzodiazepinskih receptorjev, ki so najštevilnejši v limbičnem sistemu, hipotalamusu, malih možganih in progastem jedru. Ti receptorji in receptorji GABA tvorijo anatomsko in funkcionalno enoto.[12] Benzodiazepinski receptor predstavlja namreč vezavno mesto na receptorju GABAA, vendar je različno od vezavnega mesta za GABA. Vezava benzodiazepinov zvečuje frekvenco odpiranja kloridnih kanalčkov, kar zveča amplitudo hitrih inhibicijskih postsinaptičnih potencialov, izzvanih z vezavo GABA.[13] Posledica je antikonvulzivno in mišično relaksantno delovanje. Zaradi močnejšega delovanja GABA se zmanjša delovanje ekscitacijskih živčnih prenašalcev serotonina, noradrenalina in acetilholina, kar povzroči anksiolitično in hipnosedativno delovanje.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Clinical Addiction Psychiatry. Cambridge University Press. 2010. str. 156. ISBN 9781139491693. 
  2. ^ Ries, Richard K. (2009). Principles of addiction medicine. (4 izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins. str. 106. ISBN 9780781774772. 
  3. ^ 3,0 3,1 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_diazepam*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 14. 11. 2016.
  4. ^ 4,0 4,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511838/diazepam?query=diazepam&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 11. 2016.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Calcaterra, NE; Barrow, JC (16 April 2014). "Classics in chemical neuroscience: diazepam (valium).". ACS Chemical Neuroscience 5 (4): 253–60. PMID 24552479. doi:10.1021/cn5000056. 
  6. ^ "Diazepam". PubChem. National Institute of Health: National Library of Medicine. 2006. Pridobljeno dne 11. 3. 2006. 
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 "Diazepam". The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno dne 5. 6. 2015. 
  8. ^ Ogle, guest editors, Harry Dym, Orrett E. (2012). Oral surgery for the general dentist. Philadelphia: Saunders. str. 8. ISBN 9781455710324. 
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 Riss J, Cloyd J, Gates J, Collins S (avgust 2008). "Benzodiazepines in epilepsy: pharmacology and pharmacokinetics". Acta Neurologica Scandinavica 118 (2): 69–86. PMID 18384456. doi:10.1111/j.1600-0404.2008.01004.x. 
  10. ^ Perkin, Ronald M. (2008). Pediatric hospital medicine : textbook of inpatient management (2nd izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins. str. 862. ISBN 9780781770323. 
  11. ^ "WHO Model List of Essential Medicines" (PDF). World Health Organization. March 2005. Pridobljeno dne 12. 3. 2006. 
  12. ^ 12,0 12,1 Povzetek glavnih značilnosti zdravila Apaurin, datum zadnje revizije besedila: 11. 6. 2010.
  13. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536373/receptor?dictionaries=95&query=receptor&SearchIn=All, SLovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 11. 2016.