Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji
Videz
Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji zajema cerkve, ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih.
Seznam
[uredi | uredi kodo]Starokrščanske cerkve
[uredi | uredi kodo]| Slika | Zavetnik | Naselje | Leto porušitve/propada |
Opis | Vir |
|---|---|---|---|---|---|
| starokrščanska cerkev | Ajdna | konec 6. stoletja | Vidni ostanki enoladijske cerkve (11,15 × 6,50 m) z narteksom, privzdignjenim prezbiterijem ter morebitno krstilnico. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. | [1] | |
| rimska bazilika | Celeja | Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine 13 m. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |||
| rimska bazilika | Emona | Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |||
| starokrščanska cerkev | Kučar, Podzemelj | Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah 17,5 × 8 m. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |||
| starokrščanska cerkev | Kučar, Podzemelj | Merila je 10,8 × 19 m, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s spodnjo cerkvijo. | |||
| starokrščanska cerkev | Mihovo | konec 6. stoletja | Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila 9,4 × 13,5 m. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. | [2] | |
| starokrščanska cerkev | Rifnik | 6. stoletje | Prvotno tempelj boginje Akvonije, v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in diakonikon, cerkev pa je bila povečana na 20 × 20 m. Vidne ruševine. | [3][4] | |
| starokrščanska cerkev | Velike Malence | konec 6. stoletja | Starokrščanska cerkev mer 21 × 10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. | [5] | |
| starokrščanska cerkev | Vranje, Sevnica | 6. stoletje | Pripadala utrjenemu naselju Ajdovski gradec, je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer 16,5 × 7,4 m, v sredi konsignatorij za opravljanje birme. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je krstilnico. | [6] | |
| starokrščanska cerkev | Vranje, Sevnica | 6. stoletje | Zgornja cerkev utrjenega naselja Ajdovski gradec. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa 15,75 × 8 m z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. | [6] |
Rimskokatoliške cerkve
[uredi | uredi kodo]| Slika | Zavetnik | Naselje | Leto porušitve/propada |
Opis | Vir |
|---|---|---|---|---|---|
| Aleksander | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. | [7] | |
| Ambrož | Kočarji | 1942 | Prvič omenjena 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. | [8][9] | |
| Ambrož | Temnica | Neznano | Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku Trstelja. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. | [10] | |
| Ana | Beli Kamen | po 1947 | Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. | [11][12] | |
| Ana | Mačkovec | 1953 ali 1954 | Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. | [13][14] | |
| Ana | Vimolj, Semič | 1942 | Cerkev so skupaj s preostankom vasi požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. | [15] | |
| Andrej | Izola | Neznano | 7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof Janez Loredan. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. | [16] | |
| Andrej | Kleč | 1943 | Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. | [17] | |
| Andrej | Podsabotin | 1914–1918 | Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v cerkev sv. Nikolaja. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. | [18] | |
| Andrej | Šlovrenc | Neznano | Omenjena v popisu iz leta 1651, drugače neznana. | [19] | |
| Angeli varuhi | Knežja Lipa | 1942 | Kapela[a] se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. | [20] | |
| Angeli varuhi | Rajndol | 1950. | Kapela[a] iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih 20. stoletja. | [21] | |
| Anton | Krasno | Neznano | Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. | [19] | |
| Anton Padovanski | Brežice | 1941 | Cerkev nekdanjega Frančiškanskega samostana Brežice so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje gimnazije oziroma nekdanjega samostana. | ||
| Anton Padovanski | Kukovo | marec 1980 | Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. | [22][23] | |
| Anton Padovanski | Seča | Neznano | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva Jernejevega kanala in škvera. | ||
| Anton Puščavnik | Čezsoča | 1917 | Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. | [24][25] | |
| Anton Puščavnik | Kleč pod Mirno goro | 1942 | Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. | [26] | |
| Anton Puščavnik | Koper | Neznano | Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. | [7] | |
| Anton Puščavnik | Novo mesto | 1883 | Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | ||
| Anton Puščavnik | Piran | 3. četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. Filipa Nerija, ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. | [27] | |
| Anton Puščavnik | Štalcerji | 1950. | Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, tu je stala že pred 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. | [28] | |
| Apolinarij | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi sv. Krištofa. | [7] | |
| Božidar | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. | [29] | |
| Barbara | Idrija | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev Župnije Idrija, raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | ||
| Barbara | Plavž, Jesenice | ok. 1774 | Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof Tomaž Hren. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila cerkev Marije Pomočnice z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. | [30] | |
| Bernardin | Portorož | 1806 | Cerkev nekdanjega frančiškanskega samostana, ohranjen le zvonik in prezbiterij. Danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | ||
| Ciril in Metod | Ljubljana | 1958 | Plečnikova cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih na novo postavljena v Bežigradu. | [31] | |
| Danijel | Ravnica, Nova Gorica | pred 1782 | Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553 m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. | [32][33] | |
| Devica Marija Kraljica vseh svetnikov | Komarna vas | 1942 | Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene. | [34] | |
| Devica Marija Tolažnica | Nemška Loka | 1945–1955 | Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni. | [35] | |
| Devica Marija | Trnovec | 1942 | Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. | [36] | |
| Dionizij Aeropagit | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. | [29] | |
| Duh | Celje | 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem Hotelu Celeia, porušena leta 1962. Nadomestila jo je nova cerkev v Novi vasi. | ||
| Duh | Maribor | 1891 | Bila je del meščanskega špitala na Slomškovem trgu. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo Narodno gledališče, kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena Pošta Slovenije. | ||
| Duh | Planina | 1943 | Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot postojanka MVAC-a (bele garde), zato jo je partizanski dolomitski odred 17. maja 1943 požgal. | [37][38] | |
| Duh | Ptuj | po 1784 | Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. | [39] | |
| Egidij | Zidani Most | 1811 | Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z Ilirskimi provincami). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje Južne železnice. | [40][41] | |
| Elija | Kozice | 1939–1945 | Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Tekom 2. svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. | [42] | |
| Elija | Prečna | 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove cerkve sv. Antona Padovanskega in dokončno porušena leta 1938. | [43] | |
| Elija | Rajhenav | 19. stoletje | Kapela[a] s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. | [44] | |
| Filip in Jakob | Mlaka pri Kočevju | 1965 | Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. | [45][46] | |
| Florijan | Brezovica pri Črmošnjicah | 1963 | Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. | [47] | |
| Florijan | Golobinjek, Semič | 1942 | Kapela[a] je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. | [48] | |
| Florijan | Krško | 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje cerkve sv. Križa, ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | ||
| Florijan | Ježa, Volčanski Ruti | Neznano | Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena nova cerkev nižje v vasi. | [49] | |
| Frančišek Serafin | Podstene, Kočevje | 1942 | Kapela[a] je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | ||
| Gabrijel | Škabrijel Ravnica |
po 1782 | Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. | [50][32] | |
| Helena | Gonjače | Neznano | Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. | [51] | |
| Ime Jezusovo | Borovec pri Kočevski Reki | 1943 | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni. | [52] | |
| Ime Jezusovo | Dolga vas, Kočevje | 18. junij 1956 | Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. | [53] | |
| Ime Jezusovo | Kumrova vas | 1942 | Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. | [54][55] | |
| Ime Jezusovo | Svetli Potok Kumrov vrh |
Tekom turških vpadov je verjetno služila kot taborska cerkev. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. | [56] | ||
| Jakob | Banjšice Krvavec |
po 1782 | Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Izginula. | [57][58] | |
| Jakob | Breginj | Neznano | Stala južno od cerkve sv. Nikolaja. Omenjena leta 1580. Morda identična cerkvi sv. Jakoba na Liveku. | [59] | |
| Jakob | Grgar | po 1782 | Stala je na slemenu Vodice SZ od Svete Gore. Morda je bila posvečena leta 1453. | [18] | |
| Jakob | Kunšperk | Podružnična cerkev Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. | [60] | ||
| Jakob | Prapetno Brdo | ok.1782–1785[b] | Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. | [61] | |
| Jakob | Volče | Neznano | Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Ruševine so vidne. | [62][63] | |
| Jakob | Žužemberk | 1956 | Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. | [64] | |
| Janez Evangelist | Ljubljana | 1820 | Stala v današnjem parku Zvezda kot redovna cerkev ljubljanskega kapucinskega samostana. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. | [65] | |
| Janez Krstnik | Cvišlerji | 1947 | Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. | [66] | |
| Janez Krstnik | Kočevska Reka | 1954 | Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. | [67] | |
| Janez Krstnik | Podlesje | 1952 | Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. | [68] | |
| Janez Krstnik | Senovo | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove cerkve Vstalega Odrešenika (zgrajena leta 1975). | [69] | |
| Janez Krstnik | Stare Slemene (Žička kartuzija) | V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev Žičke kartuzije, 2022 prenovljena z novo streho. | |||
| Janez Krstnik | Tolmin | konec 18. stoletja | Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. | [70][71] | |
| Janez Krstnik | Zgornja Muta | po 1785 | Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna rotundi z istim patrocinijem. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. | [72] | |
| Janez in Pavel | Babiči | Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod Župnijo Marezige. | [73] | ||
| Jedrt | Grčarevec | Stala je na zahodnem robu Planinskega polja, pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. | [74] | ||
| Jedrt | Podkraj | Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |||
| Jera | Gabrje Trdinov vrh) |
Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |||
| Jošt | Ključevica Kum |
1961 | Ena izmed dveh cerkva na Kumu (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | [75] | |
| Jošt | Trebenče | Neznano | Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova cerkev sv. Jošta. | [76][77] | |
| Jožef | Ribnik, Semič[c] | 1942 | Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. | [78] | |
| Jožef | Laze pri Oneku | 1947 | Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. | [79] | |
| Jožef | Ljubljana Ajdovščina |
1895 | Sprva je bila samostanska cerkev diskalceatov, zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v ljubljanskem potresu in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na Zaloško cesto podrt. Oprema je bila prenešena v novo bolnišnično cerkev. | ||
| Jožef | Preža | 1950. | Cerkev je bila zgrajena ok. 1637. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. | [80] | |
| Jožef | Ribnik | 1942 | Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. | [81] | |
| Jožef Kupertinski | Novo mesto | 1980 | Temeljni kamen kapucinske cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | ||
| Jurij | Batuje | 1726 | Glede na spolije je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega[d] pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v cerkev sv. Ane. | [82][83] | |
| Jurij | Brol, Koper | Neznano | Leta 1391 jo je posvetil škof Janez Loredan. Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. | [29] | |
| Jurij | Drežnica | 1911 | Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji cerkev Srca Jezusovega, zgrajena leta 1913. | [84] | |
| Jurij | Globočice pri Kostanjevici | 1778 | Cistercijani iz Kostanjevice so zgradili novo baročno, sedanjo cerkev Matere dobrega sveta. | ||
| Jurij | Kneža Ilovica |
1762 | Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove cerkve sv. Jurija v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. | [85][86] | |
| Jurij | Novi Lazi | 29. november 1955 | Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. | [87] | |
| Jurij | Novo mesto | po 1790 | O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. Valvasor jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | ||
| Jurij | Ortnek | ||||
| Jurij | Stara Loka | 1864 | Predhodnica današnje istoimenske cerkve. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. | [88] | |
| Jurij | Škale | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad premogovnikom Velenje. | |||
| Just | Podbela | Neznano | Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. | [89] | |
| Kancijan | Rakov Škocjan | ||||
| Katarina Aleksandrijska | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu Silvestru I. | [90] | |
| Katarina | Novo mesto | 1794 | Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. | ||
| Katarina | Solkan | 2. svetovna vojna | Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. | [91] | |
| Klara | Ljubljana | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po ljubljanskem potresu leta 1895. | [92] | |
| Klemen | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. Karla Boromejskega. | [7] | |
| Kozma in Damijan | Gojače | pred 1766 | Cerkev je stala tik nad današnjo hitra cesta H4. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna cerkev z istim patrocinijem bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. | [93][83] | |
| Kozma in Damijan | Inlauf | 1955 | Kapela[a] iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. | [94][95] | |
| Kozma in Damijan | Onek | 1955 | Kapela[a] je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. | [96][97] | |
| Krištof | Ljubljana | 1958 | Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo cerkev sv. Cirila in Metoda. Porušena v letih 1957–1958. | ||
| Križ | Blatnik pri Črmošnjicah | Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. | [98] | ||
| Križ | Kobarid | Neznano | Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. | [99] | |
| Križ | Idrija | 1967 | Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca. Ohranjen samo zvonik. | ||
| Križ | Ljubljana Vodmat |
1997 | Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. | [100] | |
| Križ | Novo mesto | 1925 | Pokopališka kapela[a] je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | ||
| Križ | Stražnji Vrh | Poznogotska cerkev v ruševinah. | [101] | ||
| Križ | Škrilj, Kočevje | 1953–1954 | Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila ok. 1953–1954. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. | [102] | |
| Lenart | Col | 1937 | Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. | [103] | |
| Lenart | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. | [104] | |
| Lenart | Solkan | 1782 | Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V Attemsovemu vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. | [105] | |
| Lenart | Šmartno | Neznano | Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. | [19] | |
| Lovrenc | Bovec Dvor |
čas jožefinskih reform | Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. | [106][107] | |
| Lovrenc | Bate | 1772 | Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. | [32][108] | |
| Lovrenc | Trava | 1942 | Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. | [109] | |
| Lovrenc | Zakraj | pred 1782 | Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. | [61][110] | |
| Lovrenc in Donat | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. | [29] | |
| Lucija | Dražgoše | Nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci. | |||
| Marija | Seča | Neznano | Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno apside. | [111] | |
| Marijino brezmadežno spočetje | Grahovo | Nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje. | |||
| Marija Magdalena | Rajhenav | 1960. | Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. | [112] | |
| Marija Magdalena | Sredgora | 1944 | Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. | [113] | |
| Marija Magdalena | Šentviška Gora | pred 1782 | Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. | [61][114] | |
| Marija Nova | Koper | Neznano | Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. | [7] | |
| Marijino rojstvo | Lendava | 17. stoletje, pred 1669 | Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. | [115] | |
| Marija Snežna | Vrbovec | 1951 | Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana, omenja jo tudi Valvasor. | [116] | |
| Marijino vnebovzetje | Koče | 1953 ali 1954 | Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. | [117] | |
| Marijino vnebovzetje | Radlje ob Dravi | Porušena cerkev nekdanjega Samostana dominikank Marenberg. | |||
| Marijino vnebovzetje | Staro Brezje | 1955 | Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. | [118] | |
| Marijino vnebovzetje | Svetli Potok | 1942 | Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. | [119][120] | |
| Marjeta | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. | [7] | |
| Marjeta | Kunšperk Kozja Peč |
Ohranjene ruševine. | |||
| Marjeta | Palčje | ||||
| Marjeta | Stari Log | po 1955 | Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po idrijskem potresu 1511 postala taborska cerkev, 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. | [121] | |
| Marjeta | Tanči Vrh | 1942 | Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. | [122] | |
| Marko | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. | [29] | |
| Marko na Markovcu | Koper (Markovec) |
Neznano | Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo cerkev sv. Marka. | [123] | |
| Martin | Hrib pri Koprivniku | 1955 | Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. | [124] | |
| Martin | Kobilje | prva polovica 17. stoletja | Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. | [125] | |
| Martin | Ljubljana | 1494 | Cerkev je pripadala avguštinskemu samostanu in je stala na mestu današnje cerkve Marijinega oznanenja. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | ||
| Martin | Novo mesto | po 1779 | Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. | ||
| Martin | Poljane nad Škofjo Loko | 1954 | Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena nova cerkev. | [126] | |
| Martin | Tolmin | domnevno med 1. svetovno vojno | Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. | [127][128] | |
| Martin | Topličice | 1942 | Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. | [129] | |
| Martin | Trnovo ob Soči | prva polovica 19. stoletja | Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. | [130][99] | |
| Martin | Žiri | 1925 | Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je sedanja župnijska cerkev. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. | [131][132] | |
| Matej | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. | [7] | |
| Mati Božja | Cerknica | 1472 | Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske cerkve Marijinega rojstva. Cerkev je bila leta 1472 požgana med turškimi vpadi. | [133] | |
| Mati Božja | Dolnje Cerovo | Neznano | Cerkev je bila podružnica moške župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. | [134] | |
| Mati Božja | Ptuj | Neznano | Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega dominikanskega samostana, kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. | [135] | |
| Mati Usmiljenja | Maribor | 1893 | Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena Marijinemu vnebovzetju. Porušena pred pričetkom gradnje današnje bazilike Matere Usmiljenja leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | ||
| Matija | Topla Reber | 1942 | Kapela[a] je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz ok. 1800. Leta 1942 je bila požgana. | [136] | |
| Mihael | Borovec pri Kočevski Reki | 1952 | Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. | ||
| Mihael | Drama | Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga Gutenwerth. Patrocinij je domneven. | [137] | ||
| Mihael | Družmirje | 1. marec 1975 | Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad Premogovnikom Velenje. | [138] | |
| Mihael | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. | [29] | |
| Mihael | Ljubljana | 1895 | Prvotno je bila samostanska cerkev ljubljanskih klaris in je stala na sedežu današnje Banke Slovenije. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po potresu v Ljubljani podrta leta 1895. | [139] | |
| Mihael | Stare Žage | po 1942 | Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. | [140] | |
| Nikolaj | Bača pri Modreju | Neznano | Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času jožefinskih reform. | [49] | |
| Nikolaj | Labinje | Neznano | Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. | [141][77] | |
| Nikolaj | Mala Gora | 1956 | Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. | [142][143] | |
| Nikolaj | Zasavje, Brežice | 25. januar 1781 | Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah. | ||
| Nikolaj v pristanišču | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo cerkvijo sv. Nikolaja, ki še stoji. | [104] | |
| Nikolaj v pristanišču | Piran | 1859 | Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega Akvarija Piran. Oltar z oltarno sliko je danes v cerkvi sv. Petra. | [144] | |
| Nikolaj | Ponikve | Neznano | Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755 m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Verjetno je bila podrta z jožefinskimi reformami. | [61][145] | |
| Neža | Reštanj | 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba gradu Reštanj, porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve Premogovnika Senovo. Trboveljska premogokopna družba (lastnica premogovnika) je Župniji Koprivnici za rušitev plačala odškodnino. | [146] | |
| Ožbolt | Gotenica | 1950. | Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. | [147] | |
| Ožbolt | Javorovica | 1869 | Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona Cankarjeve brigade. | [148] | |
| Pankracij | Zreče | pred 1825 | Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma gradu Jamnik je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. | [149] | |
| Pavel | Žabče | po 1759 | Opuščena po prenovi cerkve sv. Marka v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. | [84] | |
| Peter | Piran | Neznano | Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja cerkev sv. Petra. | [150] | |
| Peter | Pristava pri Leskovcu | 18. stoletje | Stala blizu dvorca Globelo, opuščena v 18. stoletju. | [151] | |
| Peter | Srednja Bukova Gora | 1942 | Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. | [152] | |
| Peter | Stopno | Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. | [153] | ||
| Peter | Šentviška Gora | pred 1782 | Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjana. | [154][155] | |
| Peter | Topla Reber | 1945 | Cerkev se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani prezbiterij. | [156] | |
| Peter in Pavel | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. | [7] | |
| Peter in Pavel | Pugled pri Starem Logu | ||||
| Peter in Pavel | Topli Vrh, Semič | [157] | |||
| Predragocena Jezusova kri | Kumrova vas | 1942 | Kapela[a] je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. | [158][159] | |
| Primož in Felicijan | Brestje | 1782 | Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. | [160][161][19] | |
| Primož in Felicijan | Grčarice | 1949 | Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. | [162] | |
| Primož in Felicijan | Grgar, morda Kromberk | 1750–1782 | V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico Grgarja. V kasnejših popisih ni omenjena. | [32] | |
| Primož | Podsabotin Podsenica |
po 1668 | Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. | [18] | |
| Rok | Novo mesto | Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. | [163] | ||
| Rok | Smuka | 1954 | Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. | [164] | |
| Rok | Solkan | 1955 | Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. | [105] | |
| Rozalija | Ljubljana | 1786 | Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev ljubljanskega gradu. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V požaru leta 1774 je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. | [165] | |
| Sebastijan | Kozana | Neznano | Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. | [51] | |
| Silvester | Bovec | Neznano | Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in Koritnice. | [107] | |
| Sofija | Koper | pred 1818 | Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem koprskemu obzidju. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. | [29] | |
| Štefan | Kačji Potok | po 1945 | Poznogotska kapela[a] je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. | [166] | |
| Štefan | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. | [29] | |
| Štefan in Anton Padovanski | Koblarji | 1956 | Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. | [167] | |
| Štefan | Teharje | 1974 | Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | [168] | |
| Tomaž | Mlinsko | 1757 | Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v Idrskem z istim patrocinijem. | ||
| Tomaž | Vrhpolje | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | [169] | ||
| Trojica | Knežja Lipa | 1942 | Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo Svete Trojice. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. | [170][171] | |
| Trojica | Kojsko | 1764 | Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo nove župnijske cerkve. | [172] | |
| Trojica | Ponikve pod Mirno goro | 1942 | Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. | [173] | |
| Trojica | Rajndol | po 1953 | Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. | [174] | |
| Ubald | Bonini | Neznano | Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. | [175] | |
| Ubald | Orehek | 1740 | Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova cerkev sv. Ubalda. | [77][176] | |
| Ulrik | Maribor | 1844 | Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | ||
| Urban | Veniše | konec 18. stoletja | Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. | [177][178] | |
| Urh | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof Absalom, ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof Tomaž Contarini. | [104] | |
| Urh | Podstenice | 1950. | Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. | [179] | |
| Urh | Rogati Hrib | 1947 | Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. | [180] | |
| Urh | Starološki Grič | pred 1914 | Kapela[a] je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. | [181] | |
| Uršula | Anhovo (domnevno) | Neznano | Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med prileško, vrtaško in debenjsko cerkvijo. Neznana. | [182] | |
| Uršula | Stari Breg | 1960. | Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. | [183] | |
| Uršula, Hieronim in Osvald | Jagršče | 1787 | Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo cerkve sv. Uršule nižje v vasi. | [184] | |
| Valentin | Dolnja Briga | ok. 1954 | Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. | [185] | |
| Valentin | Šmaver Sabotin |
opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. | [186] | |
| Vid | Mavrc | 19. stoletje | Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. | [187][188] | |
| Vid | Solkan Ščedne |
Neznano | Cerkev iz 13. stoletja, omenjena je v več urbarjih in popisih. Močno poškodovana med boji prve svetovne vojne. | [189][105] | |
| Vid | Dolnja Topla Reber | 1968 | Cerkev je bila zgrajena ok. leta 1700. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, 1968 odstranjena. | [190] | |
| Vid in Modest | Koper | Neznano | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. | [7] | |
| Vsi sveti | Koper | Neznano | 1. novembra 1340 jo je posvetil škof Marko Semitecolo. Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. | [29] | |
| Žalostna Mati Božja | Zdihovo | 1954 | Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, na jugu k njej prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena leta 1954. | [191] |
Pravoslavne cerkve
[uredi | uredi kodo]| Slika | Cerkev | Naselje | Leto propada |
Opis | Vir |
|---|---|---|---|---|---|
| Elija | Brje pri Koprivi | ||||
| Lazar | Maribor | april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | [192] | |
| Peter | Paunoviči | [193] | |||
| Sava | Celje | 9. april 1941 | |||
| Stevan | Marindol | [194] |
Evangeličanske cerkve
[uredi | uredi kodo]| Slika | Cerkev | Naselje | Leto propada |
Opis | Vir |
|---|---|---|---|---|---|
| Evangeličanska cerkev | Arja vas (Govče) | 20. januar 1600 | Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. | [195] | |
| Evangeličanska cerkev | Celje | 1964 | Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. | [196] | |
| Evangeličanska cerkev | Radlje ob Dravi | Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. | [197] |
Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite. |
Opombe
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.
- ↑ Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši[61]
- ↑ Danes del Komarne vasi.
- ↑ Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00564«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27878«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00622«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ V, L (1977). »Rifnik« (PDF). Varstvo spomenikov. Št. XXI. Ljubljana. str. 255–260.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00804«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00838«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Likar 2010, str. 284.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 02768«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)«. france-stele.zrc-sazu.si. INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pridobljeno 25. maja 2026.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00765«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02312«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »P. cerkev sv. Ane«. france-stele.zrc-sazu.si. Pridobljeno 2. junija 2026.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-11988«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Zadnikar, Marijan (1955). »Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec« (PDF). france-stele.zrc-sazu.si. Pridobljeno 2. junija 2026.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02815«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Likar 2010, str. 287.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02313«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 3 Höfler 2016, str. 66.
- 1 2 3 4 Höfler 2016, str. 59.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02804«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02801«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02153«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 81–82.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 03567«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 32.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02103«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Kovač, Mojca Marjana (2009). »Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3«. Varstvo spomenikov. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. str. 152–54.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02810«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Likar 2010, str. 283.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10066«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Tamara Griesser Pečar, Boj proti veri in cerkvi, Družina, 2007.
- 1 2 3 4 Höfler 2016, str. 65.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-04792«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02770«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02076«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02813«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Kermavnar, Simona (12. avgust 2022). »O cerkvi Sv. Duha v Planini«. www.mojaobcina.si. Pridobljeno 24. maja 2026.
- ↑ Žajdela, Ivo. »Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve«. Družina. Pridobljeno 24. maja 2026.
- ↑ »nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)«. france-stele.zrc-sazu.si. Pridobljeno 23. maja 2026.
- ↑ Hohkraut, Matej (2024). Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino. Šempas. str. 26, 41–2, 204. COBISS 173120771.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava) - ↑ Kos, Franc (1928). Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Vol. V. Ljubljana: Leonova družba. str. 198-199.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 77.
- ↑ Kolenc et al. 2010, str. 207–208.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02799«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02302«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 136.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2742«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02754«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 Höfler 2016, str. 42.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-03969«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 Höfler 2016, str. 58.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1647«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-29806«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02774«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 84–85.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02774«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 55.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-18106«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 36.
- ↑ http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59[mrtva povezava]
- 1 2 3 4 5 Höfler 2016, str. 49.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16223«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 41.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02834«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Lavrič, Ana (april 2012). »Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista«. Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov. UIFS ZRC SAZU. Pridobljeno 14. julija 2026.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2779«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-01894«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02750«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Župnija Senovo Arhivirano 2013-10-07 na Wayback Machine., Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 18084«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 37.
- ↑ Höfler 2016, str. 71.
- ↑ Podružnica Rojci, Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.
- ↑ Kermavnar, Simona. »O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju«. Mojaobcina.si/logatec. Pridobljeno 6. septembra 2025.
- ↑ Podružnična cerkev sv. Neže, Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 03603«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 3 Höfler 2016, str. 47.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02802«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02784«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02797«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02802«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-04952«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 Höfler 2016, str. 74.
- 1 2 Höfler 2016, str. 39.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 18099«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 44.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02790«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Cene 1954, str. 115.
- ↑ Höfler 2016, str. 35.
- ↑ Likar 2010, str. 286.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4736«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Lavrič & Hančič 2019, str. 347.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-04955«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02762«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf«. tvkocevje.si. TV Kočevje. 29. december 2013.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02791«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 192.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02740«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 Höfler 2016, str. 34.
- ↑ Zavrl 2025, str. 65.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02758«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02805«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve, Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.
- 1 2 3 Likar 2010, str. 285.
- 1 2 3 Höfler 2016, str. 64.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 17704«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- 1 2 Höfler 2016, str. 31.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-04750«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-01794«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-18087«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-07200«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02798«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-19523«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-18086«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 105.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2154«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02769«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02807«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02809«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2013, str. 135–138.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 02310«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02811«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Župnija Koper - sv. Marko, Markovec«. zupnija-kopersvetimarko.rkc.si. Pridobljeno 2. maja 2026.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2752«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 108.
- ↑ Poljane, kdo vas bo ljubil, Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.
- ↑ Höfler 2016, str. 40.
- ↑ Höfler 2016, str. 152.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-19506«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 05037«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-30892«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Demšar 2024, str. 31, 53, 54.
- ↑ Stele, France. »Ž. cerkev Marijinega rojstva«. france-stele.zrc-sazu.si. ZRC SAZU. Pridobljeno 26. maja 2026.
- ↑ Höfler 2016, str. 61.
- ↑ Höfler 2016, str. 86.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02755«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1595«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Zgodovina Arhivirano 2016-02-14 na Wayback Machine., Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.
- ↑ Lavrič, Ana (april 2012). »Klariška cerkev sv. Mihaela«. Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov. UIFS ZRC SAZU. Pridobljeno 14. julija 2026.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02143«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28013«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02303«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Stele, France (1914). »Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev«. france-stele.zrc-sazu.si. Pridobljeno 2. junija 2026.
- ↑ Mihelič, Darja (1996). »Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva«. Kronika. Št. št. 2/3. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 8. COBISS 4357933.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-19020«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Seher 1986, str. 133.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-01823«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-09554«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Sapač, Igor (2016). Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri (PDF). Zreče: Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor. str. 55, 57–58, 61, 63. COBISS 88682497.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00517«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Černelič Krošelj & Gnidovec 2025, str. 102.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02806«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25618«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 48.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-18085«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02822«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02812«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 84.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02775«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-24092«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-29039«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1830«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici Arhivirano 2019-09-01 na Wayback Machine., Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-00923«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Lavrič, Ana (april 2012). »Cerkev sv. Rozalije«. Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov. UIFS ZRC SAZU. Pridobljeno 14. julija 2026.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02780«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02301«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Župnija sv. Martina na Teharjah«. Župnija Teharje. Pridobljeno 17. aprila 2025.
- ↑ Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji, Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02767«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 26.
- ↑ Höfler 2016, str. 62.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-19514«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02800«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16495«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23328«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Černelič Krošelj & Gnidovec 2025, str. 101.
- ↑ Černelič Krošelj & Gnidovec 2025, str. 363-364.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02795«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02803«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-18401«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Höfler 2016, str. 56.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2314«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-28021«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-01648«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Žbona Trkman, Beatriče. »Cerkev sv. Valentina na Sabotinu«. Sabotin park miru. Pridobljeno 26. decembra 2025.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02786«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ferenc & Zupan 2012, str. 71.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-21220«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02570«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-02819«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Yugokronika.mojforum.si«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2008. Pridobljeno 16. januarja 2009.
- ↑ Božič v pravoslavnih Miličih, Lokalno.si.
- ↑ Martin Tomažin, Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.
- ↑ Protestantska cerkev na Govčah, Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.
- ↑ Lejla Valentić in drugi, O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju, raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.
- ↑ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«, Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Cene, Avguštin (1954). »Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)«. Loški razgledi. Vol. 1, št. 1. Muzejsko društvo Škofja Loka. COBISS 7211522.
- Černelič Krošelj, Alenka; Gnidovec, Matej, ur. (2025). Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem. Ljubljana: Družina. COBISS 235513091. ISBN 978-961-04-1191-8.
- Demšar, Alojz (2024). Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh (PDF). Knjižnica Žirovskega občasnika. Muzejsko društvo Žiri. COBISS 213537283. ISBN 978-961-92275-5-8.
- Ferenc, Mitja; Zupan, Gojko (2012). Izgubljene kočevske vasi. Vol. 2 (K–P). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Ferenc, Mitja; Zupan, Gojko (2013). Izgubljene kočevske vasi. Vol. 3 (R–Ž). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Höfler, Janez (2016). Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska. Ljubljana: Viharnik. COBISS 286622464. ISBN 978-961-7004-01-4.
- Höfler, Janez (2017). Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska. Ljubljana: Viharnik. COBISS 291693056. ISBN 978-961-7004-05-2.
- Kavčič, Martin; Brezar, Vladimir (2009). »Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni«. AR. Arhitektura, raziskave. Št. 2. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. COBISS 251864064.
- Kolenc, Marko; Kren, Janez; Dražumerič, Marinka; Vesel, Joži; Mesojedec, Marko; Marinko, Anton (2010). Sto let s svetim Antonom Padovanskim. Prečna: Župnija Prečna. COBISS 251083264.
- Lavrič, Ana; Hančič, Damjan, ur. (2019). Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji. Nazarje: Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje. COBISS 299386880. ISBN 978-961-94470-1-7.
- Likar, Darko (2010). »Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu«. Annales. Series historia et sociologia. Št. 2. Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. str. 278. COBISS 1949651.
- Seher, Anton (1986). Zgodovina Premogovnika Senovo. Senovo: SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije. COBISS 8619681.
- Zavrl, Bor (2025). »Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana«. Retrospektive. Št. 8/1. Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij. doi:10.64651/8-1-3.


































































