Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji
_(-mini_map).svg)
Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji navaja 73 vrst kačjih pastirjev, za katere so bili zbrani nedvomljivi podatki o pojavljanju na ozemlju Slovenije.[2] Ta vključuje tudi eno vrsto, ki od 1960. let ni bila opažena v Sloveniji in velja za lokalno izumrlo.[3] Seznam temelji na preglednih publikacijah Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije, ki je nastal v sodelovanju med Centrom za kartografijo favne in flore ter Slovenskim odonatološkim društvom leta 1997,[4] novejšem atlasu evropskih kačjih pastirjev (Atlas of the European dragonflies and damselflies, 2015)[5] in publikacijah Slovenskega odonatološkega društva (Erjavecia in Trdoživ) ter drugih novejših strokovnih objavah. Ob izvedbi 6. Evropskega odonatološkega kongresa, ki je potekal leta 2022 v Mekinjah pri Kamniku, je Slovensko odonatološko društvo izdalo posodobljen seznam vrst kačjih pastirjev, zabeleženih v Sloveniji s pripisom njihovih veljavnih slovenskih imen.[2]
Kačje pastirje na Slovenskem sta preučevala že pred stoletji Janez Vajkard Valvasor in Giovanni Antonio Scopoli, podatki pa so bili prvič sistematično zbrani šele ob koncu 1950. in začetku 1960. let po zaslugi zoologa Boštjana Kiaute,[1] ki velja za začetnika odonatologije na Slovenskem. Slovenski ljubiteljski in profesionalni odonatologi so danes združeni v Slovensko odonatološko društvo (ustanovljeno leta 1992), ki kot prostovoljsko aktivnost koordinira raziskave in izobražuje o kačjih pastirjev predvsem na slovenskem ozemlju.[2]
Po mednarodnih merilih je danes razširjenost kačjih pastirjev v Sloveniji razmeroma dobro poznana, Slovenija pa je bila tudi ena prvih evropskih držav, za katero je bil izdelan popoln pregled (atlas) favnističnih podatkov o kačjih pastirjih.[5] Število 73 predstavlja skoraj natanko pol znanih vrst za Evropo (143) in je denimo primerljivo s številom vrst za Nemčijo (81), Španijo (80) in Poljsko (74), ki so mnogokrat večje od Slovenije,[5] zato velja slovenska favna kačjih pastirjev za izredno pestro.[1] To pestrost pripisujemo legi ozemlja na stičišču različnih biogeografskih regij, kjer številne vrste dosegajo rob svojega območja razširjenosti,[1] in raznolikosti življenjskih okolij, ki jih tu najdemo.[3]
Seznam
[uredi | uredi kodo]Taksonomija sledi referenčnemu delu Atlas of the European dragonflies and damselflies (2015),[5] slovenska imena pa »Seznamu slovenskih imen kačjih pastirjev«.[6] Podatki so povzeti po Atlasu kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije,[4] razen kjer je posebej navedeno.
Za stolpcema z imeni je stolpec s stanjem ogroženosti v Sloveniji, kot ga navaja Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.[7] Kategorije ogroženosti po tem seznamu so:
- izumrla vrsta (EX) je bila na območju Slovenije dokazano navzoča v naravnih populacijah in je v preteklosti gotovo izumrla oziroma je bila iztrebljena na celotnem območju Republike Slovenije
- domnevno izumrla vrsta (EX?), katere navzočnost je bila na območju Slovenije znana, že daljši čas pa je kljub iskanju ni več najti in obstaja utemeljeni sum, da je izumrla.
- prizadeta vrsta (E), katere obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost se je zmanjšala na kritično stopnjo oziroma njena številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala.
- ranljiva vrsta (V), za katero je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prešla v kategorijo E, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost vrste se je v velikem delu areala zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrsta je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe oziroma poseljuje habitate, ki so na človekove vplive zelo občutljivi.
- redka vrsta (R) je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti na območju Slovenije in lahko v primeru ogrožanja hitro preide v kategorijo E.
- neopredeljena vrsta (I), za katero se domneva, da je ogrožena na območju Slovenije, vendar je na razpolago premalo podatkov za natančno uvrstitev v katero od zgornjih kategorij.
Večina (25) teh vrst je zavarovanih tudi po novejši Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah iz leta 2004, ki je sicer razveljavila prejšnji Pravilnik in njegovo krovno uredbo.[8] Označene so z zvezdico (*). Sledi stolpec s statusom ogroženosti vrste v globalnem merilu, kot ga določa Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN). Velika večina vrst, prisotnih v Sloveniji, globalno ni ogroženih, sodijo torej v kategorijo najmanj ogroženih vrst (Least concern, LC). Izjema sta obe vrsti studenčarjev (Cordulegaster), ki sta potencialno ogroženi.[9] V tej kategoriji je tudi brzični škratec (Coenagrion mercuriale), ki pa je bil za Slovenijo napačno zabeležen.
V zadnjem stolpcu je fotografija primerka; kjer je možno, so prikazani samci, pri čemer pa se lahko samica po izgledu bistveno razlikuje. Možne so tudi manjše razlike glede na del območja razširjenosti, kjer je bil osebek fotografiran, in razvojni stadij (na primer pravkar preobražene živali so včasih manj živo obarvane).
Enakokrili kačji pastirji (Zygoptera)
[uredi | uredi kodo]| slovensko ime | znanstveno ime | status (SLO) |
status (IUCN) |
opombe | fotografija |
|---|---|---|---|---|---|
| presenetljiva pazverca | Chalcolestes parvidens | I |  | Vrsti C. parvidens in C. viridis sta zelo podobni, do l. 1997 sta veljali za eno, v slovenskem Atlasu[4] obravnavani skupaj (v Sloveniji sta prisotni obe). |  |
| zelena pazverca | Chalcolestes viridis | | Glej opombo pri C. parvidens. |  | |
| grmiščna zverca | Lestes barbarus | V | | V slovenskem Atlasu naveden kot barjanska zverca.[4] |  |
| obrežna zverca | Lestes dryas | E* | |  | |
| južna zverca | Lestes macrostigma | R* | | Vrsta je bila v Sloveniji zabeležena le leta 1995.[10][3] |  |
| obvodna zverca | Lestes sponsa | |  | ||
| loška zverca | Lestes virens | E* | |  | |
| prisojni zimnik | Sympecma fusca | |  | ||
| pasasti bleščavec | Calopteryx splendens | |  | ||
| modri bleščavec | Calopteryx virgo | |  | ||
| sinji presličar | Platycnemis pennipes | |  | ||
| rdeči voščenec | Ceriagrion tenellum | E* | |  | |
| barjanski škratec | Coenagrion hastulatum | E* | | Ponovno najden v Sloveniji l. 1999,[11] za tem ni bilo ponovne najdbe v Sloveniji[3]. | .jpg) |
| brzični škratec | Coenagrion mercuriale | EX?* |  | Naveden v atlasu slovenskih kačjih pastirjev kot domnevno izumrl[4], novejši evropski Atlas pa ga ne navaja več[5]. Ni vključen v vsoto 73 vrst.[2] |  |
| koščični škratec | Coenagrion ornatum | V | |  | |
| travniški škratec | Coenagrion puella | |  | ||
| suhljati škratec | Coenagrion pulchellum | V | | V slovenskem Atlasu naveden kot stanjšani škratec.[4] | .jpg) |
| povodni škratec | Coenagrion scitulum | V | |  | |
| bleščeči zmotec | Enallagma cyathigerum | | .jpg) | ||
| prodni paškratec | Erythromma lindenii | V | | V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Cercion lindenii.[4] | .jpg) |
| veliki rdečeokec | Erythromma najas |  |  | ||
| mali rdečeokec | Erythromma viridulum | |  | ||
| modri kresničar | Ischnura elegans | |  | ||
| bledi kresničar | Ischnura pumilio | |  | ||
| rani plamenec | Pyrrhosoma nymphula | |  |
Raznokrili kačji pastirji (Anisoptera)
[uredi | uredi kodo]| slovensko ime | znanstveno ime | status (SLO) |
status (IUCN) |
opombe | fotografija |
|---|---|---|---|---|---|
| višnjeva deva | Aeshna affinis | V | |  | |
| šotna deva | Aeshna caerulea | R* | | V Sloveniji zabeležena le enkrat.[12] |  |
| zelenomodra deva | Aeshna cyanea | |  | ||
| rjava deva | Aeshna grandis | V | | .jpg) | |
| deviški pastir | Aeshna isoceles | V | | V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Anaciaeschna isosceles.[4] |  |
| barjanska deva | Aeshna juncea | V | |  | |
| bleda deva | Aeshna mixta | |  | ||
| mahovna deva | Aeshna subarctica | R* | | Prva najdba v Sloveniji l. 1999.[13] |  |
| zelena deva | Aeshna viridis | E* | | Prva najdba v Sloveniji l. 1997, vrsta še ni vključena v slovenski Atlas[4]. |  |
| afriški minljivec | Anax ephippiger | | V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Hemianax ephippiger.[4] |  | |
| veliki spremljevalec | Anax imperator | |  | ||
| modroriti spremljevalec | Anax parthenope | |  | ||
| zgodnji trstničar | Brachytron pratense | V | |  | |
| rumeni porečnik | Stylurus flavipes | EX?* | | Ponovno odkrit leta 2011,[14] v Rdečem seznamu[7] najdba še ni upoštevana. Vrsta je po novi taksonomiji uvrščena v rod Stylurus.[15] V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Gomphus flavipes.[4] |  |
| popotni porečnik | Gomphus vulgatissimus | V | |  | |
| velika peščenka | Lindenia tetraphylla | EX* | | V Fiesi jo je l. 1961 zabeležil odonatolog Boštjan Kiauta[16], kasneje je ni našel nihče več[3] in velja v Sloveniji za izumrlo[7]. Je vključena v vsoto 73 vrst.[2] |  |
| bledi peščenec | Onychogomphus forcipatus | |  | ||
| kačji potočnik | Ophiogomphus cecilia | V* | |  | |
| povirni studenčar | Cordulegaster bidentata | V | | V slovenskem Atlasu naveden kot mačkov studenčar.[4] |  |
| veliki studenčar | Cordulegaster heros | V* | | Eden največjih evropskih kačjih pastirjev in na predlog Slovenije ob pridružitvi Evropski uniji uvrščen na Prilogi II in IV Direktive o habitatih. V slovenskem Atlasu naveden kot prodni studenčar.[4] |  |
| močvirski lebduh | Cordulia aenea | | .jpg) | ||
| nosna jezerka | Epitheca bimaculata | V | | _20150530.jpg) | |
| alpski lesketnik | Somatochlora alpestris | R* | | Ne velja več za izumrlo vrsto.[4] Nazadnje v Sloveniji zabeležen l. 1999.[17] [3] |  |
| barjanski lesketnik | Somatochlora arctica | R* | |  | |
| pegasti lesketnik | Somatochlora flavomaculata | V | | V slovenskem Atlasu naveden kot lisasti lesketnik.[4] |  |
| sredozemski lesketnik | Somatochlora meridionalis | | .jpg) | ||
| kovinski lesketnik | Somatochlora metallica | E* | | .jpg) | |
| opoldanski škrlatec | Crocothemis erythraea | |  | ||
| mrtvični spreletavec | Leucorrhinia caudalis | E* | |  | |
| barjanski spreletavec | Leucorrhinia dubia | E* | | .jpg) | |
| dristavični spreletavec | Leucorrhinia pectoralis | E* | |  | |
| modri ploščec | Libellula depressa | |  | ||
| črni ploščec | Libellula fulva | V | |  | |
| lisasti ploščec | Libellula quadrimaculata | | .jpg) | ||
| temni modrač | Orthetrum albistylum | |  | ||
| sinji modrač | Orthetrum brunneum | |  | ||
| prodni modrač | Orthetrum cancellatum | |  | ||
| mali modrač | Orthetrum coerulescens | |  | ||
| temni slaniščar | Selysiothemis nigra | | Prvič opažen leta 2012 v Škocjanskem zatoku,[18] v uradnem slovenskem Rdečem seznamu[7] najdba še ni upoštevana. | .JPG) | |
| črni kamenjak | Sympetrum danae | E* | | .jpg) | |
| stasiti kamenjak | Sympetrum depressiusculum | E* | |  | |
| rumeni kamenjak | Sympetrum flaveolum | R* | | .jpg) | |
| malinovordeči kamenjak | Sympetrum fonscolombii | |  | ||
| sredozemski kamenjak | Sympetrum meridionale | R* | |  | |
| pasasti kamenjak | Sympetrum pedemontanum | R* | |  | |
| krvavordeči kamenjak | Sympetrum sanguineum | |  | ||
| progasti kamenjak | Sympetrum striolatum | | .jpg) | ||
| navadni kamenjak | Sympetrum vulgatum | |  | ||
| ciklamni telovnikar | Trithemis annulata | | Prvič opažen leta 2021 na Vogrskem jezeru,[19] v uradnem slovenskem Rdečem seznamu najdba še ni upoštevana. | _male_Cyprus.jpg) |
Izključene vrste
[uredi | uredi kodo]Še štiri vrste so v slovenskem Atlasu omenjene kot najdbe glede na starejšo literaturo, vendar zanje ni dovolj trdnih dokazov, da so bile res prisotne na Slovenskem, in so izpuščene tudi iz tamkajšnjega seznama:[4]
- šotni škratec (Coenagrion lunulatum) – ena omemba opažanja iz 1950. let, pri čemer Slovenija leži izven območja razširjenosti vrste, zato je šlo verjetno za napačno določitev
- rumeni peščenec (Onychogomphus uncatus) – eno novejše opažanje, podkrepljeno s fotografijo, po kateri pa osebka ni mogoče zanesljivo ločiti od zelo podobnega bledega peščenca
- prodni studenčar (Cordulegaster boltoni) – stare najdbe iz 1950. let pripadajo kasneje opisani vrsti veliki studenčar
- vresni spreletavec (Leucorrhinia rubicunda) – dvomljiva novejša najdba, ki je ni mogoče zanesljivo pripisati tej vrsti
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 Bedjanič, Matjaž (2003). »Kačji pastirji«. V Sket, Boris s sod. (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 281–289. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
- 1 2 3 4 5 Vinko, Damjan; Bedjanič, Matjaž; Šalamun, Ali (2022). »On the odonates, odonatology and odonatologists in Slovenia«. V Vinko D., Bedjanič M. (ur.). ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia, Book of Abstracts. Ljubljana: Slovensko odonatološko društvo. str. 9–22. COBISS 112119043. ISBN 978-961-95850-0-9.[mrtva povezava]
- 1 2 3 4 5 6 Vinko, Damjan; Bedjanič, Matjaž; Kogovšek, Peter; Tratnik, Ana; Šalamun, Ali (2022). »Osrednja tema: Kačji pastirji in njihova ogroženost, tudi v luči podnebnih sprememb«. TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave. Št. XI(1). str. 11–16.[mrtva povezava]
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Kotarac, Mladen (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.
- 1 2 3 4 5 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. ISBN 978-90-5011-4806.
- ↑ Geister, Iztok (1999). »Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata)«. Exuviae. Vol. 5, št. 1. str. 1–5.
- 1 2 3 4 »Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam«. Uradni list RS. - Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)
- ↑ »Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah«. Uradni list RS. - Priloga 1: Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane Arhivirano 2021-04-10 na Wayback Machine.
- ↑ »The IUCN Red List of threatened species« (2015-4 izd.). Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 2. aprila 2016.
- ↑ Bedjanič, Matjaž (1996). »Lestes macrostigma (Eversmann, 1836) a new species in the dragonfly fauna of Slovenia and rediscovered in Croatia (Zygoptera: Lestidae)«. Exuviae. Št. 2/1(1995). str. 10–12.
- ↑ Bedjanič, Matjaž; Weldt, Saso (2000). »Rediscovery of Coenagrion hastulatum (Charpentier, 1825) in Slovenia (Zygoptera: Coenagrionidae)«. Exuviae. Vol. 7, št. 1. str. 27–30.
- ↑ Kiauta, B.; Kiauta, M. (1992). »Aeshna caerulea (Ström) a new dragonfly for the fauna of Slovenia«. Notul. odonatol. Št. 3(10). str. 168.
- ↑ Bedjanič, Matjaž (1999). »Aeshna subarctica elisabethae Djakonov 1922, new for the odonate fauna of Slovenia (Anisoptera: Aeshnidae)«. Exuvia. Vol. 6, št. 1. str. 7–10.
- ↑ Šácha, Dušan; Bedjanič, Matjaž. »Ponovno odkritje ogroženega rumenega porečnika Gomphus flavipes (Charpentier, 1825) v Sloveniji po pol stoletja (Odonata: Gomphidae)« (PDF). Natura Sloveniae. Vol. 13, št. 2. str. 37–43. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. januarja 2021. Pridobljeno 2. aprila 2016.
- ↑ Dijkstra, K.-D. B.; Schröter, A.; Lewington, R. (2020). Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe (2 izd.). London: Bloomsbury Publishing. COBISS 48773379.
- ↑ Kiauta, B. (1963). »Lindenia tetraphylla v.d.Lind. und Somatochlora metallica meridionalis Nielsen aus Nordwestistrien (Jugoslawien) (Odonata: Gomphidae, Corduliidae)«. Beiträge zur naturkundlichen Forschung in Südwestdeutschland. Št. 22(1). str. 65–66.
- ↑ Brockhaus, Thomas (1999). »Ein Nachweis von Aeshna subarctica elisabethae Djakonov, 1922 und Somatochlora alpestris (Sélys, 1840) im Hochmoor Šijec auf der Pokljuka, NW Slowenien (Anisoptera: Aeshnidae, Corduliidae)«. Exuviae. Vol. 6, št. 1. str. 11–13.
- ↑ Šalamun, Ali (17. avgust 2012). »Kačji pastir temni slaniščar prvič opažen v Sloveniji v Škocjanskem zatoku!«. Naravni rezervat Škocjanski zatok. Pridobljeno 16. aprila 2016.
- ↑ Vinko, Damjan; Šalamun, Ali (2021). »First record of Violet Dropwing Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia« (PDF). Natura Sloveniae. 23 (2): 25–37. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. januarja 2022. Pridobljeno 6. januarja 2022.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]