Malinovordeči kamenjak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Malinovordeči kamenjak
Darter August 2007-20.jpg
samec
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Odonata (kačji pastirji)
Nižji red: Anisoptera (raznokrili kačji pastirji)
Družina: Libellulidae (ploščci)
Rod: Sympetrum
Vrsta: S. fonscolombii
Znanstveno ime
Sympetrum fonscolombii
(Sélys, 1840)
Sinonimi

Sympetrum fonscolombei Sélys, 1840

Malinovordeči kamenjak (znanstveno ime Sympetrum fonscolombii) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večini Evrope, Afrike in zahodne polovice Azije. Znan je po tem, da se odrasli klatijo na dolge razdalje in hitro naselijo primerne habitate.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Samica

Odrasli dosežejo 33 do 40 mm v dolžino, od tega zadek 22–29 mm, zadnji krili pa merita 26–31 cm. Podobno kot ostali predstavniki rodu imajo samci živordeč zadek s črno spodnjo površino, prepoznati jih je možno po rdeči obarvanosti žil na krilih, bledi pterostigmi s temnim robom in sivomodri spodnji polovici sestavljenih oči. Tudi obrazna maska je živordeča. Samce je možno zamenjati tudi z opoldanskim šrklatcem, a imajo za razliko od njega precej vitkejše telo in črne noge. Samice so zelo podobne samicam rumenega kamenjaka, ki pa imajo ožja črna znamenja na zadnjih nekaj členih zadka in rumenkaste oči.[3]

V Sredozemlju letajo odrasli skoraj vse leto, proti severu pa se selijo od konca maja dalje.[2][3]

Ekologija in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Malinovordeči kamenjak se razmnožuje v plitkih stoječih vodah, ki se čez dan močno segrejejo, redkejši je v počasi tekočih vodotokih. Ob sredozemskih obalah je pogost v polslanih mokriščih, lagunah in riževih poljih, bolj v notranjosti pa s pridom uporablja nove, nezaraščene habitate, kot so kotanje v kamnolomih. Tam se lahko hitro namnoži, a sčasoma izgine, ko se okolica zaraste.[2]

Vrsta je razširjena po Evropi razen skrajnega severa, večini Afrike in zahodnem delu Azije, kar vključuje Bližnji Vzhod, Srednjo Azijo ter Indijsko podcelino. Osebki se selijo na daljše razdalje in jih pogosto opazujejo tudi proti vzhodu vse do Japonskega otočja, kjer pa se verjetno ne razmnožujejo. Je ena najpogostejših vrst kačjih pastirjev v Sredozemlju, proti severu pa številčnost močno niha v odvisnosti od priseljevanja z juga. Še do konca 20. stoletja se v Severni Evropi malinovordeči kamenjak skoraj ni imel stalne populacije, leta 1996 pa je velik val dosegel severovzhod celine in se tam bolj množično ustalil, kar vsaj delno pripisujejo globalnemu segrevanju.[2]

V Sloveniji je odrasle možno opazovati ob kateremkoli tipu stoječe vode, najlažje kak dan po tistem, ko so se izlevili. Pri tem je njihovo pojavljanje izjemno nepredvidljivo in obstajajo zapisi o stotinah osebkov na neki lokaciji, ki so že ob prvi spremembi vremena odleteli neznanokam. Ker se klatijo na daljše razdalje, je njihov izvor nemogoče ugotoviti. Prvič so jih na Slovenskem opazili leta 1989. Po najdbah levov zgodaj spomladi lahko sklepamo, da tu tudi prezimijo, ličinke in levi sredi poletja pa so verjetno potomci osebkov, ki so prileteli od drugod.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Clausnitzer, V. (2013). "Red-veined Darter". The IUCN Red List of Threatened Species. Vol. 2013. IUCN. str. e.T60038A17538409. doi:10.2305/IUCN.UK.2013-1.RLTS.T60038A17538409.en. |access-date= zahteva |url= (pomoč)
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 299–300. ISBN 978-90-5011-4806.
  3. 3,0 3,1 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 278–279. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
  4. Kotarac, Mladen (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 108–109. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]