Japonsko otočje
Domače ime: 日本列島 | |
|---|---|
 Satelitska slika | |
 Topografski zemljevid Japonskega otočja (brez otoka Sahalin) | |
| Geografija | |
| Lega | Tihi ocean |
| Koordinati | Vzhodna Azija 36°N 138°E / 36°N 138°EKoordinati: Vzhodna Azija 36°N 138°E / 36°N 138°E |
| Število otokov | 6853 |
| Večji otoki | (od severa proti jugu): |
| Uprava | |
Japonsko otočje (japonsko 日本列島, Nihon Retto) je skupina otokov, ki tvori državo Japonsko. Razteza se v smeri severovzhod-jugozahod ob vzhodni obali Evrazije v Tihem oceanu. Sestavljajo ga otoki iz Sahalinskega otoškega loka in Severovzhodnega japonskega loka.
Terminologija[uredi | uredi kodo]
Izraz »celinska Japonska« se uporablja za razlikovanje velikih otokov japonskega arhipelaga od oddaljenih, manjših otokov; nanaša se na glavne otoke Hokaido, Honšu, Kjušu in [[Šikoku]g.[1] Od leta 1943 do konca pacifiške vojne je bila prefektura Karafuto označena kot del celine.
Izraz »domači otoki« je bil uporabljen ob koncu druge svetovne vojne za opredelitev območja, kjer bosta omejeni japonska suverenost in ustavna vladavina njenega cesarja. Izraz se danes pogosto uporablja tudi za razlikovanje otočja od japonskih kolonij in drugih ozemelj.[2]
Geografija[uredi | uredi kodo]
Otočje sestavlja 6852 otokov[3] (definicija otoka obseg nad 100 metrov), od katerih je 430 poseljenih.[4] Pet glavnih otokov od severa so Sahalin, Hokaido, Honšu, Šikoku in Kjušu.[5]
Paleogeografija[uredi | uredi kodo]
Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v zgodnjem miocenu (23-18 Ma)
Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v srednjem in poznem miocenu (3,5-2 Ma)
Japonsko otočje v času zadnjega ledeniškega maksimuma pred 20.000 leti, tanka črna črta predsatvlja današnje kopno (oranžna - poraščeno kopno, bela neporaščeno kopno, modra - morje)
Otoki in prefekture[uredi | uredi kodo]
- Sahalin – Drugi največji otok Japonskega otočja in najsevernejši, danes del Rusije (oblast Sahalin)
- Hokaido –Drugi največji otok na Japonskem in najsevernejša prefektura in regija
- Regija Hokaido
- Honšu – Največji in najbolj naseljen otok, sestavljen iz petih tradicionalnih regij
- Šikoku - najmanjši in najmanj poseljen otok, sestavljen iz štirih prefektur.
- Šikoku
- Kjušu - Tretji največji otok na otočju je sestavljen iz osmih prefektur, vključno z Otočjema Rjukju in Okinava
- Kjušu
- Otočje Rjukju in otočje Okinava
Otoki Nanpō se raztezajo proti jugovzhodu in jih upravlja Tokijska metropola
Otočje Rjukju, ki se razteza proti Tajvanu, je pod upravo prefektur Kagošima in Okinava
Zemljevid reliefa morskega dna, ki prikazuje površinski in podvodni teren ter otoke, kot so Minami-Tori-Šima, Benten-džima, Okinotorišima in Jonaguni.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 離島とは(島の基礎知識) [what is a remote island?]. MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) (v japonščini). Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism. 22. avgust 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča (website) dne 13. novembra 2007. Pridobljeno 9. avgusta 2019.
MILT classification 6,852 islands(main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands)
- ↑ Milton W. Meyer, Japan: A Concise History, fourth ed. Lanham, Maryland: Rowman & Littlefield, 2012, ISBN 9780742541184, p. 2.
- ↑ »離島とは(島の基礎知識)«. Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism. Arhivirano iz prvotnega spletišča (website) dne 13. novembra 2007. Pridobljeno 3. oktobra 2018.
- ↑ "Islands in Abundance", Look Japan Volume 43, Issues 493–504, p. 37.
- ↑ "Japanese Archipelago", TheFreeDictionary.com, retrieved 24 June 2013.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Več gradiva o temi Japonsko otočje v Wikimedijini zbirki
Več gradiva o temi 