Veliki rdečeokec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Veliki rdečeokec
Erythromma najas 4(loz).jpg
samec
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Odonata (kačji pastirji)
Podred: Zygoptera (enakokrili kačji pastirji)
Družina: Coenagrionidae (škratci)
Rod: Erythromma
Vrsta: E. najas
Znanstveno ime
Erythromma najas
(Hansemann, 1823)

Veliki rdečeokec (znanstveno ime Erythromma najas) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po severu Evrazije.[1]

Opis[uredi | uredi kodo]

Primerjava med malim (zgoraj) in velikim rdečeokcem (spodaj)

Odrasli dosežejo 30 do 36 mm v dolžino, od tega zadek 25 do 30 mm, zadnji krili pa merita 19 do 24 mm. Osnovna obarvanost je svetlomodra, s črno po vrhu telesa in kontrastnimi živordečimi očmi. Zelo podoben je sorodni mali rdečeokec, ki je nekoliko manjši, svetlejši in gracilnejši, a je za zanesljivo določitev treba pregledati ujet osebek. Eno od določevalnih znamenj pri samcih je monotono moder 10. člen zadka (tik pred konico), ki ima pri malem rdečeokcu črn vzorec. Črne površine pridobijo pri starejših osebkih sivkast poprh. Samice imajo zeleno osnovno obarvanost z rjavimi do rdečkastimi očmi.[2]

Odrasli letajo med aprilom in avgustom.[1][2]

Habitat in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Razmnožuje se v stoječih ali počasi tekočih vodnih telesih, najraje v evtrofnih in neosenčenih, z zaraščenimi bregovi. Najpomembnejša zahteva so plavajoči listi lokvanjev, blatnikov ali dristavcev, v skrajnem primeru pa lahko izkoristi tudi podvodne rastline, ki občasno pokukajo na gladino.[1]

Veliki rdečeokec je razširjen po predelih Evrazije z zmernim podnebjem, v pasu od Zahodne Evrope vse do Daljnega vzhoda. Na zahodnem delu živi nominalna podvrsta (E. najas najas), na vzhodnem pa podvrsta E. najas humerale, ki se pojavlja tudi na severu japonskega otoka Hokaido. Na jugu sega razširjenost do Kavkaza, v Evropi pa je pogost v Severni in Zahodni Evropi, medtem ko gostota proti jugu upade in na Balkanu postane že redek.[1] V Sloveniji je še razmeroma pogost v mrtvicah in ekstenzivno upravljanih ribnikih, zlasti takih, ki jih preraščata rumeni blatnik ali navadni dristavec. Zato ne velja za ogroženega.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 120–121. ISBN 978-90-5011-4806.
  2. 2,0 2,1 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 120. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
  3. Kotarac M. (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 45–46. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]