Bledi kresničar
| Bledi kresničar | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Samec
| ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Ischnura pumilio (Charpentier, 1825) |
Bledi kresničar (znanstveno ime Ischnura pumilio) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen zlasti v Evropi.[2]
Opis[uredi | uredi kodo]
Je eden najmanjših evropskih kačjih pastirjev. Odrasli dosežejo 26 do 31 mm v dolžino, od tega zadek 22 do 25 mm, zadnji krili pa merita 14 do 18 mm. Osnovna obarvanost odraslih samcev je kovinsko modra s črnimi zgornjimi površinami telesa, podobno kot pri modrem kresničarju in ostalih sorodnikih, od katerih ga najlažje ločimo po velikih, dvobarvnih pterostigmah, ki sta na sprednjem paru kril večji kot na zadnjih, in svetlini na konici zadka (t. i. »pozicijski luči«). Ta ni na osmem, temveč na devetem členu zadka, le zadnja polovica osmega člena je prav tako svetla tudi na vrhu. Nedorasli samci so sprva rumenkasti, nato zeleni in šele na koncu razvoja pomodrijo, pravkar preobražene samice pa so živo oranžne in kasneje zelene.[3]
Odrasli letajo od zgodnje pomladi do pozne jeseni.[2][3]
Habitat in razširjenost[uredi | uredi kodo]
Kot tipična pionirska vrsta se razmnožuje v novonastalih plitkih vodnih telesih, ki še niso zarasla, kot so luže v kamnolomih, jarki in občasno poplavljeni deli kmetijskih površin. V takih habitatih je populacija številčna prvih nekaj let po nastanku, kasneje z zaraščanjem pa upade. V naravnih habitatih je redek, vendar so tam populacije običajno trajnejše. Ta nahajališča so raznolika, od močvirij do izvirov in potokov (slednje predvsem v Sredozemlju.[2]
Bledi kresničar je najpogostejši v zahodni Palearktiki (Evropa, z nekaj populacijami na severu Magreba v Severni Afriki), proti vzhodu pa, sicer manj gosto, prek Zahodne in Srednje Azije vse do severovzhodne Kitajske. Evropska razširjenost proti severu doseže Veliko Britanijo in skrajni jug Skandinavije, vendar kaže, da populacije na severu ne preživijo zime in vrsta te dele kolonizira vsakič znova. Opazna je širitev območja razširjenosti proti severu v zadnjih desetletjih, tako so vrsto na jugu Švedske prvič opazili šele leta 2012. Je eden redkih kačjih pastirjev, ki je koloniziral Azore in Madeiro precej daleč v Atlantskem oceanu.[2] V južnejših predelih se lahko razvijeta dva rodova letno.[3] V Sloveniji so pogosta opažanja posameznih osebkov na selitvah, pa tudi primernih vodnih teles v zgodnjih fazah sukcesije ne manjka, zato vrsta ne velja za ogroženo.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Boudot, J.-P. (2014). »Small Bluetail«. The IUCN Red List of Threatened Species. Zv. 2014. IUCN. str. e.T165525A19160047. doi:10.2305/IUCN.UK.2014-1.RLTS.T165525A19160047.en.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 134–136. ISBN 978-90-5011-4806.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 98–99. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
- ↑ Kotarac M. (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 45–46. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi bledi kresničar v Wikimedijini zbirki
