Mrtvični spreletavec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mrtvični spreletavec
samec
samec
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Odonata (kačji pastirji)
Podred: Anisoptera (raznokrili kačji pastirji)
Družina: Libellulidae (ploščci)
Rod: Leucorrhinia
Vrsta: L. caudalis
Znanstveno ime
Leucorrhinia caudalis
(Charpentier, 1840)

Mrtvični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia caudalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po Zahodni in Severni Evropi ter jugozahodu Sibirije.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Je lahko prepoznaven s širokim telesom in močno kijasto zadebeljenim zadkom, kar mu daje zavaljen videz. Odrasli dosežejo 33 do 37 mm v dolžino. Samci imajo sinjemodro obarvan »pas« (ožji del zadka) in belo zgornjo ploskev pterostigem, svetel je tudi »obraz«. Zadek med počivanjem pogosto molijo kvišku. Samice in pravkar izlegli samci imajo namesto tega rumene lise na črni podlagi, ki so dovolj velike, da se na hrbtni strani zadka stikajo, a so ločene od manjših bočnih.[3]

Ličinke imajo po telesu dolge in močne trne, ki plenilcem otežujejo napad, zato so sposobne preživeti v vodah, bogatih z ribami.[3]

Habitat in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Samec in samica v koleslju med parjenjem

Razmnožuje se v jezerih in močvirjih, vsaj en meter globokih in bogatih s hranili ter bujno podvodno zarastjo, ustreza pa mu tudi plavajoče rastje, kot je beli lokvanj, na kateremu počivajo odrasli. Večina nahajališč je v nižinah. Najmočnejše evropske populacije živijo na severu Francije in v pasu od severovzhodne Nemčije do Baltskih držav in južne Skandinavije ter Finske. Južneje je prisotna le lokalno na obronkih Alp in v Panonski nižini do porečij Donave, Tise in Drave. Iz azijskega dela območja razširjenosti je znanih le nekaj deset najdb.[3]

V drugi polovici 20. stoletja je populacija močno upadla in mrtvični spreletavec je lokalno izumrl v več evropskih državah zaradi evtrofikacije in intenzivnega upravljanja z vodami. Zdaj se kakovost vod izboljšuje, zato vrsta od začetka 21. stoletja doživlja ponoven razmah in širjenje areala proti zahodu. Zaradi ranljivosti je uvrščena v Dodatek 4 evropske Direktive o habitatih.[3]

V Sloveniji, ki leži na jugozahodnem robu areala, uspeva samo v nekaj mrtvicah in opuščenih gramoznicah v Pomurju.[4] Na Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam je mrtvični spreletavec uvrščen kot prizadeta vrsta.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sahlén, G. (2006). "Leucorrhinia caudalis". Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018-1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno dne 2018-08-11. 
  2. ^ Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 259–261. ISBN 978-90-5011-4806. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 268. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8. 
  4. ^ Kotarac M. (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 144–145. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3. 
  5. ^ "Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam". Uradni list RS (82/2002). https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615.  - Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Čebela Ta članek o žuželkah je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.