Popotni porečnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Popotni porečnik
samec
samec
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Odonata (kačji pastirji)
Podred: Anisoptera (raznokrili kačji pastirji)
Družina: Gomphidae (porečniki)
Rod: Gomphus
Vrsta: G. vulgatissimus
Znanstveno ime
Gomphus vulgatissimus
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi

Libellula vulgatissimus Linnaeus, 1758

Popotni porečnik (znanstveno ime Gomphus vulgatissimus) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjen po večjem delu Evrope.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Samica

Je velik in čokat porečnik s kijasto zadebeljenim zadkom in občutno temnejšo obarvanostjo od ostalih predstavnikov svojega rodu. Odrasli dosežejo 45 do 50 mm v dolžino, prek zadnjega para kril pa merijo 33 do 37 mm. Osnovna barva je rumena, ki se pri odraslih samcih s starostjo spremeni v zeleno, pri tem pa je zadek skoraj v celoti črn z le posamičnimi svetlimi lisami in ozko vzdolžno črto na vrhu, ki na zadnjih treh členih manjka. Od podobnih vrst, kot je rumeni porečnik, se loči po zelenkastih očeh, povsem črnih nogah in odsotnosti vzdolžne črte na konici zadka.[3] Izjema je bližnje sorodna vrsta Gomphus schneiderii, ki v delu območja razširjenosti živi skupaj s popotnim porečnikom. Tamkajšnje populacije je zaradi križanja med njima nemogoče pripisati eni ali drugi vrsti.[2]

Odrasli letajo spomladi do zgodnjega poletja. Pojavijo se naenkrat v velikem številu in v mesecu ali dveh izginejo.[3]

Habitat in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Razmnožuje se v nižinskih rekah in potokih z muljasto ali glineno podlago in vsaj nekaj osončenosti. Najbolje uspeva v raznoliki podeželski krajini s polji, gozdovi in pasovi grmovja, pojavlja pa se tudi v gozdovih, če niso vodotoki povsem obraščeni z drevjem.[2]

Popotni porečnik je pogost v večjem delu Evrope, razen skrajnega severa in večine Sredozemlja, na vzhodu pa sega območje razširjenosti do zahodnega dela Sibirije. Na Balkanskem polotoku se pojavlja skupaj z vrsto G. schneiderii. Ta začne južneje prevladovati, pri čemer pa obstaja širok pas, kjer se vrsti križata. Vzhodneje, v Jugozahodni Aziji, naj bi Kavkaz predstavljal naravno mejo med njima, vendar s tistega območja še ni dovolj podatkov za trdne zaključke. V drugi polovici 20. stoletja je številčnost vrste v Evropi močno upadla, domnevno zaradi onesnaževanja in degradacije vodotokov. Od 1990. let doživlja ponoven vzpon, pri čemer pa opažajo, da se območje razširjenosti zaradi podnebnih sprememb pomika proti severu.[2] V Sloveniji je razmeroma pogost v primernih habitatih,[4] vseeno pa je na Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam popotni porečnik uvrščen kot ranljiva vrsta.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Boudot, J.-P. (2014). "Gomphus vulgatissimus". The IUCN Red List of Threatened Species (IUCN) 2014: e.T165523A19163708. doi:10.2305/IUCN.UK.2014-1.RLTS.T165523A19163708.en. Pridobljeno dne 2019-10-20. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 196–197. ISBN 978-90-5011-4806. 
  3. 3,0 3,1 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 182–183. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8. 
  4. Kotarac M. (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 88–89. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3. 
  5. "Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam". Uradni list RS (82/2002). https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615.  - Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]