Predsednik Republike Hrvaške

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Predsednik
Hrvaške
Flag of Croatia.svg
RezidencaPredsedniški dvor
Mandat5 let
Začetek delovanja22. december 1990
Prvi nosilecFranjo Tuđman
Plača24.376 HRK (3.507 $) mesečno
292.512 HRK (42.090 $) letno
Spletna stranpredsjednik.hr

Predsednik Republike Hrvaške (hrvaško Predsjednik Republike Hrvatske) je državni poglavar Republike Hrvaške. Predsednikov mandat traja pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat.

Uradna rezidenca predsednika Republike oziroma Urad predsednika Republike se nahaja v Zagrebu, na Pantovčaku, imenovana Predsedniški dvori (zgrajena v času SFRJ pod imenom Vila Zagorje).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Socialistično republiko Hrvaško v SFR Jugoslaviji je vodila skupina funkcionarjev komunistične partije, ki je ustanovila kolektivno predsedstvo s predsednikom predsedstva na čelu. Prve demokratične volitve leta 1990 niso neposredno izvolile članov predsedstva. Parlament je bil zadolžen za zapolnitev teh položajev kot v socialističnem obdobju. Na volitvah je zmagala HDZ, njen vodja Tuđman pa je predsedniško funkcijo prevzel 30. maja 1990. Hrvaški sabor je 25. julija istega leta sprejel več ustavnih sprememb, vključno z amandmajem LXXI, ki je ustanovil položaj predsednika in podpredsednikov. Božična ustava, sprejeta 22. decembra 1990, je določila polpredsedniški sistem in zahtevala predsedniške volitve.[1]

Tuđman je na predsedniških volitvah zmagal leta 1992, slovesna inavguracija je potekala 12. avgusta 1992. Leta 1997 je bil ponovno izvoljen, istega leta pa je bila spremenjena tudi ustava Hrvaške.[1] Po njegovi smrti leta 1999 je bila ustava spremenjena in večina predsedniških pooblastil je bila prenesena na parlament in vlado, kar je na Hrvaškem ustvarilo parlamentarni sistem.[2] Stipe Mesić je leta bil na mesto predsednika izvoljen dvakrat; leta 2000 in 2005. Ivo Josipović, kandidat SDP, je zmagal na predsedniških volitvah v letih 2009–2010.[3] Kolinda Grabar-Kitarović je zmagala na volitvah 2014–15 in postala prva predsednica.[4]

Inavguracije[uredi | uredi kodo]

Predsednik Datum Note
Franjo Tuđman 12. avgust 1992 1. mandat[5]
12. avgust 1997 2. mandat
Stjepan Mesić 19. februar 2000 1. mandat[6]
19. februar 2005 2. mandat[7]
Ivo Josipović 19. februar 2010 1. mandat[8]
Kolinda Grabar-Kitarović 19. februar 2015 1. mandat
Zoran Milanović 19. februar 2020 1. mandat

Urad predsednika[uredi | uredi kodo]

Tapiserija s predsedniškim grbom

Urad predsednika republike (hrvaško Ured predsjednika Republike) je sestavljen iz osebja predsednika Hrvaške in pomožnega osebja, ki poroča predsedniku. Od maja 2008 je bilo v uradu zaposlenih 170 uslužbencev, najvišja stopnja osebja pa je bila določena z Uredbo o notranji organizaciji urada predsednika Hrvaške, in sicer na 191.[9] V vladnem proračunu za leto 2009 je bilo uradu dodeljenih 54 milijonov kun (približno 7,3 milijona evrov).[10] Neto mesečna plača predsednika je 23.500 kun (približno 3.170 evrov).[11][12]

Kabinet predsednika je ustanovil Franjo Tuđman z uredbo predsednika 19. januarja 1991.[13] Kabinet vodi vodja kabineta (hrvaško: predstojnik ureda), ki ga imenuje predsednik. Predsedniki razglašajo podzakonske akte, ki urejajo sestavo urada.[14] Urad zaposluje svetovalce predsednika in vključuje osem oddelkov, štiri svete, komisijo za pomilostitev ter dve komisiji za odlikovanja in podelitve nagrad.[15]

Imuniteta in obtožba[uredi | uredi kodo]

Predsednik Hrvaške uživa imuniteto - predsednika ni dovoljeno aretirati niti zoper predsednika ni mogoče začeti nobenega kazenskega postopka brez predhodnega soglasja ustavnega sodišča. Edini primer, v katerem imuniteta ne velja, je, če je bil predsednik ujet pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora več kot pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je pridržal predsednika, o tem nemudoma obvestiti predsednika ustavnega sodišča.[16]

Predsednik Hrvaške je lahko obtožen za vsako kršitev ustave, storjeno pri opravljanju dolžnosti. Postopek obtožbe lahko začne hrvaški parlament z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev parlamenta. O obtožbi predsednika nato odloči ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih sodnikov. Če ustavno sodišče obtoži predsednika, predsedniku preneha mandat.[17]

Po predsedovanju[uredi | uredi kodo]

Nekdanji predsedniki Republike Hrvaške so upravičeni do urada in dveh uslužbencev, ki jih plača država. Poleg tega so nekdanjim predsednikom dodeljeni voznik, službeni avto in telesni stražarji. Hrvaška vlada mora te ugodnosti zagotoviti na 30 dni po izteku mandata, na predsednikovo osebno zahtevo.[18] Urad nekdanjega predsednika Stjepana Mesića se nahaja v Grškovićevi ulici v Zagrebu. Urad zaposluje svetovalca za odnose z javnostmi in zunanjepolitičnega svetovalca.[19] Urad je bil ustanovljen leta 2010 in je imel letni proračun 1,3 milijona kun (približno 175.000 €). Po besedah ​​Mesića, bo njegova nov urad na voljo hrvaškim podjetjem, da jim bo pomagal razširiti trg.[20] Od ustanovitve urada nekdanji predsednik Mesić sprejema tudi tuje diplomate in obiske v tujini, kjer se srečuje z uradniki in občasno predava.[21][22]

Pravice nekdanjih predsednikov opredeljuje parlamentarni zakon, sprejet leta 2004, v prvem mandatu Stjepana Mesića.[23] Pred sprejetjem tega zakona je ustava določala, da nekdanji predsedniki postanejo dosmrtno člani zbornic hrvaškega parlamenta, razen če predsednik ne zahteva drugače.[24] Tega v praksi nikoli niso izvajali, saj je Franjo Tuđman umrl na položaju, županijska zbornica pa je bila ukinjena pred koncem prvega Mesićevega mandata.[25]

Coat of arms of Croatia.svg
Ta članek je del serije
Politika Hrvaške

Ustava Republike Hrvaške

Zakonodajna oblast

Izvršna oblast

Sodna oblast v Hrvaški

Ustavno sodišče Republike Hrvaške

Hrvaška narodna banka

Lokalna samouprava u Hrvaški

Seznam političnih strank na Hrvaškem

Volitve na Hrvaškem

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

# Slika Ime Rojen, umrl Predsedovanje Stranka Opombe
Začetek Konec
1.
Franjo Tuđman 14. maj 1922, Veliko Trgovišće
10. december 1999, Zagreb 		22. december 1990 10. december 1999 HDZ umrl na dolžnosti
Predsednik predsedstva SR Hrvaške
2.
Stjepan Mesić 24. december 1934, Orahovica 18. februar 2000 18. februar 2005 HNS 1. mandat
18. februar 2005 18. februar 2010 2. mandat
Prvi predsednik vlade Republike Hrvaške, predsednik predsedstva Jugoslavije ter nekdanji predsednik Sabora.
3.
16 obljetnica vojnoredarstvene operacije Oluja Ivo Josipovic 04082011 c 876.jpg
 Ivo Josipović 28. avgust 1957, Zagreb 18. februar 2010 18. februar 2015 SDP 1. mandat
Skladatelj in nekdanji poslanec Sabora.
4.
Kolinda Grabar-Kitarović[26] 29. april 1968, Rijeka 18. februar 2015 18. februar 2020 HDZ 1. mandat
Nekdanja hrvaška ministrica za zunanje zadeve, ministrica za evropske zadeve ter veleposlanica Republike Hrvaške v Washingtonu (ZDA)
5.
Zoran Milanović February 2020 (cropped - 2).jpg
 Zoran Milanović[27] 30. oktober 1966, Zagreb 19. februar 2020 SDP 1. mandat
Nekdanji predsednik vlade Republike Hrvaške.

Živeči nekdanji predsedniki[uredi | uredi kodo]

Časovnica[uredi | uredi kodo]

Zoran MilanovićKolinda Grabar-KitarovićIvo JosipovićStjepan MesićFranjo Tuđman

Predsedniška palača[uredi | uredi kodo]

Predsedniška palača (hrvaško: Predsjednički dvori) ali Pantovčak v Zagrebu je uradno delovno mesto predsednika. Predsednik dejansko ne živi v stavbi, saj se uporablja kot urad predsednika Hrvaške in ne kot rezidenca. Posestvo obsega 3.700 kvadratnih metrov. Kot uradna rezidenca je služila, ko se je tja po bombardiranju Banskih dvorov oktobra 1991 preselil takratni predsednik Franjo Tuđman. Poleg prvotne zgradbe je bil leta 1993 zgrajen 3.500 kvadratnih metrov velik prizidek, pomožna zgradba s pisarniškimi varnostnimi službami in zaklonišče pred bombnimi napadi. Stavbo, prej znano kot Vila Zagorje ali Titova vila, so zasnovali arhitekti Vjenceslav Richter in Kazimir Ostrogović, dokončali pa so jo leta 1964 za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.[28][29]

  • Preddverje predsedniške palače

    Preddverje predsedniške palače

  • Častna garda pred palačo

    Častna garda pred palačo

  • Severni salon v palači

    Severni salon v palači

  • Uvoz na poslopje Pantovčaka

    Uvoz na poslopje Pantovčaka

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Veronika Rešković (17 June 2010). "Arlović: Bilo bi dobro da ovaj Ustav izdrži dulje, ali me strah da ipak neće" [Arlović: It would be good if this constitution lasts, but I fear i will not] (hrvaščina). Jutarnji list. Pridobljeno dne 19 November 2011.
  2. ↑ "Croatia country profile". BBC News. 20 July 2011. Pridobljeno dne 14 October 2011.
  3. ↑ "Arhiva izbora" [Elections Archive] (hrvaščina). State Election Commission. Pridobljeno dne 13 November 2011.
  4. ↑ "Grabar-Kitarovic elected Croatia's first woman president". BBC News. 12 January 2015.
  5. ↑ "Odluka Su-141 /1992" [Decision Su-141 /1992] (PDF) (hrvaščina). State Electoral Commission. 11 August 1992. Pridobljeno dne 19 November 2011.
  6. ↑ Božica Babić (10 February 2000). "Marina Matulović-Dropulić ne da Mesiću palaču Dverce" [Marina Matulović-Dropulić Withholds Dverce Palace from Mesić]. Slobodna Dalmacija (hrvaščina). Pridobljeno dne 19 November 2011.
  7. ↑ "Danas inauguracija predsjednika Republike S. Mesića" [President of the Republic S. Mesić to be inaugurated today] (hrvaščina). index.hr. 18 February 2005. Pridobljeno dne 19 November 2011.
  8. ↑ "Ivo Josipović prisegnuo za novoga hrvatskog predsjednika" [Ivo Josipović Takes Oath of Office as the New President of Croatia]. Večernji list (hrvaščina). 18 February 2010. Pridobljeno dne 18 November 2011.
  9. ↑ "Plan prijama u državnu službu u Ured predsjednika Republike Hrvatske za 2008. godinu" [Civil Service Hiring Plan for the Office of the President of the Republic of Croatia for Year 2008]. Narodne Novine (hrvaščina). 5 May 2008. Pridobljeno dne 19 November 2011.
  10. ↑ Vanja Nezirović (25 August 2009). "'Ne dolazi u obzir da se odreknemo Pantovčaka'" [Giving up Pantovčak is out of the question]. Jutarnji list (hrvaščina). Pridobljeno dne 19 November 2011.
  11. ↑ Dražen Boroš (10 September 2010). "S mjesečnom plaćom od 20 tisuća kuna "brinu" za socijalnu pravdu" ["Care" for social justice with 20 thousand kuna monthly salary]. Glas Slavonije (hrvaščina). Pridobljeno dne 20 November 2011.
  12. ↑ "Imovinske kartice:Josipovićev predstojnik Ureda ima plaću kao ministar" [Property declarations:Josipović Chief of Staff is paid as a minister] (hrvaščina). index.hr. 2 April 2010. Pridobljeno dne 20 November 2011.
  13. ↑ "Odluka o osnivanju Ureda Predsjednika Republike" [Decision on Establishment of the Office of the President of the Republic]. Narodne novine (hrvaščina). 11 February 1991. Pridobljeno dne 19 November 2011.
  14. ↑ Silvana Perica (12 May 2010). "Ustavni sud: Sabor mora donijeti zakon o Uredu predsjednika" [Constitutional court: The Sabor Must Enact the Office of the President Act]. Večernji list. Pridobljeno dne 19 November 2011.
  15. ↑ "Office of the President". Office of the President of Croatia. Pridobljeno dne 19 November 2011.
  16. ↑ "Ustav Republike Hrvatske" [Constitution of the Republic of Croatia]. Narodne Novine (hrvaščina). 9 July 2010. Pridobljeno dne 11 October 2011.
  17. ↑ "Ustav Republike Hrvatske" [Constitution of the Republic of Croatia]. Narodne Novine (hrvaščina). 9 July 2010. Pridobljeno dne 11 October 2011.
  18. ↑ "Zakon o posebnim pravima predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti" [Act on special rights of the President of the Republic of Croatia after leaving of the office] (hrvaščina). Narodne Novine. 28 July 2004. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  19. ↑ "Herak je 'teoretski' savjetnik bivšeg predsjednika" [Herak is a 'theoretical' advisor of the former president] (hrvaščina). t-portal. 31 August 2008. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  20. ↑ Sina Karli; Zrinka Ferina (2 March 2010). "Novi početak bivšeg predsjednika" [New beginning for the former president] (hrvaščina). Nacional (weekly). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 March 2010. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  21. ↑ "Zagreb 06.07.2011". Office of the former president Stjepan Mesić. 25 July 2011. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  22. ↑ "Kosovo 21.07.2011". Office of the former president Stjepan Mesić. 25 July 2011. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  23. ↑ "Zakon o posebnim pravima predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti" [Act on special rights of the President of the Republic of Croatia after leaving of the office] (hrvaščina). Narodne Novine. 28 July 2004. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  24. ↑ "Ustav Republike Hrvatske" [Constitution of the Republic of Croatia] (hrvaščina). Narodne Novine. 22 December 1990. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  25. ↑ Marijan Lipovac (6 September 2011). "Hoće li Mesić zbog svojih ekshibicija ostati bez ureda?" [Will Mesić lose office over his stunts?] (hrvaščina). Vjesnik. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 June 2012. Pridobljeno dne 8 December 2011.
  26. ↑ "Ured Predsjednice RH". Ured Predsjednice RH (hrvaščina). Pridobljeno dne 2019-11-02.
  27. ↑ www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/svet/evropa/zoran-milanovic-novi-predsednik-hrvaske/510796. Pridobljeno dne 2020-01-05. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  28. ↑ Vanja Nezirović (25 August 2009). "'Ne dolazi u obzir da se odreknemo Pantovčaka'" [Giving up Pantovčak is out of the question]. Jutarnji list (hrvaščina). Pridobljeno dne 19 November 2011.
  29. ↑ Nina Ožegović (23 October 2002). "Vjenceslav Richter – slikarska retrospektiva avangardnog arhitekta" [Vjenceslav Richter – A Painter's Retrospective of an Avant-garde Architect] (hrvaščina). Nacional. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 January 2011. Pridobljeno dne 19 November 2011.
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predsednik_Republike_Hrvaške&oldid=5496199«