Panama

Republika Panama República de Panamá
Zastava Grb
Geslo: latinsko Pro Mundi Beneficio (slovensko »Za blagor sveta«)
Himna: Himno Istmeño
Glavno mesto	Panamá 8°58′N, 79°32′W
Uradni jeziki	Španščina
Vlada	ustavna demokracija
• Predsednik	Ricardo Martinelli
Neodvisnost
• od Španije	28. november 1821
• od Kolumbije	3. november 1903
• voda (%)	2,9
Prebivalstvo
• ocena Julij 2005	3.232.000 (133.)
• popis Maj 2000	2.839.177
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)	41,495 milijarde USD (105.)
• na preb. (PKM)	11283 USD (83.)
HDI (2008)	0,852 zelo visok · 58.
Valuta	Balboa (PAB)
Časovni pas	UTC -5
• poletni	UTC -5
Klicna koda	+507
Internetna domena	.pa

Panama je najjužnejša obmorska država v Severni Ameriki, ki na vzhodu meji na Kolumbijo, na zahodu pa na Kostariko. Panama nadzoruje Panamski prekop, pomemben umetni prekop za ladijski promet med severnim Tihim oceanom, Karibskim morjem in Atlantikom. Beseda panama v krajevni indijanščini pomeni »obilje metuljev«, ki jih je v tej obmorski državi več sto različnih ljudstev.

Začetek Paname

Ozemlje je upravno sprva pripadalo podkraljestvu Peru, po njegovi delitvi pa podkraljestvu Nova Granada. Po večletni vojni so pod vodstvom Simona Bolivarja razglasili neodvisno Republiko Veliko Kolumbijo, v katero se je 1821 vklučila tudi Panama. Po izbruhu zlate mrzlice v Kaliforniji je Panama postajala vse pomembnejša za povezavo med zahodno in vzhodno obalo ZDA. Te so 1850-55 zgradile železniško progo prek Panamske ožine. Leta 1878 je Kolumbija prodala koncesije za gradnjo prekopa francoskemu podjetniku, ta pa podjetju Ferdinanda M.D. Lessepsa (graditelju Sueškega prekopa). Z gradno prekopa so pričeli leta 1882, vendar je družba 1889 bankrotirala, 1894 pa so povsem prenehali z deli. Neodvisna Panama in gradnja prekopa

Kolumbija je 1903 zavrnila ponudbo ZDA za gradnjo prekopa, zato so ZDA podprle upor Panamcev in odcepitev le-teh od Kolumbije, tako da so 3. 11. 1903 razglasili neodvisno Republiko Panamo. S sporazumom so ZDA dobile trajno pravico do uporabe in nadzora nad 10 milj (16 km) širokim pasom ozemlja vzdolž prekopa (t.i. Panamska cona), Panama pa gotovino, letno rento in zagotovilo za neodvisnost. Maja 1904 je ameriška vojska zasedla Panamsko cono, 1906 pa so začeli graditi prekop, promet je skozenj stekel 15. 8. 1914.

Lega

Panama leži v Srednji Ameriki, na njenem najožjem delu, med Karibskim morjem na severu in Tihim oceanom na jugu. Komaj 55–100 km dolg pas kopnega med obema morjema je nastal šele v mlajšem terciarju z dvigom niza tektonskih grud, zgrajenih večinoma iz vulkanskih kamnin. Po sredini dežele poteka gorski niz iz dveh ločenih gorovij: na zahodu je širša in višja Sierra de Tabasara (najvišji vrh je ognjenik Baru ali Chiriqui, 3475m). Proti vzhodu se postopoma znižuje in leži pri Panamskem prekopu le 82m visoko. V vzhodnem delu sta do 900m visoki hribovji tik ob karibski obali (Cordillera de San Blas in Serrania del Darien) ter težko dostopna in slabo poznana gozdnata polja v notranjosti. Vzporedno poteka na skrajnem jugu še drugi niz hribovij in obsega polotok Azuero ter več hribovij ob kolumbijski meji. Na širokem kontinentalnem šelfu na tihooceanski strani je okoli 1600 otokov, med drugim Biserni otoki v Panamskem zalivu in otok Coiba na zahodu (494 km²)

Podnebje

Tropsko z majhnimi temperaturnimi nihanji ter obilnimi padavinami. Razlike med karibsko in tihooceansko stranjo so precejšnje. Na karibski strani dobijo 2500-4000mm padavin (razporejene skozi vse leto), na tihooceanski pa 1100-2300mm (deževna doba maj-december in sušna doba januar-marec).

Vode

Reke so kratke in vodnate. Zaradi plovbe po Panamskem prekopu so zajezili reko Charges v Gatunsko jezero (26m n.v.) in više ležečo jezero Madden (57 km²).

Rastje

Na karibski strani in na vzhodu Paname prevladuje tropski deževni gozd, ki na jugozahodu prehaja v savanski gozd in ponekod v savano. Gozdovi pokrivajo 44 % površine.

Prebivalstvo in poselitev

Zelo hitro povečanje števila v drugi polovici 20 stoletja se polagoma umirja predvsem zaradi znižanja rodnosti. Po rasni pripadnosti so prebivalci mestici (64 %), črnci in mulati (14 %), belci(10 %), Indijanci (8 %) in Kitajci (4 %). Mestici živijo večinoma v zahodnem delu države, črnci in mulati ob karibski obali in so potomci sužnjev, ki so jih Španci pripeljali za delo na plantažah. Kitajci so prišli med gradnjo prekopa. Večina Indijancev živi na tradicionalen način v vzhodnih delih države in na skrajnem zahodu.

Po verski pripadnosti so katoličani (80 %), protestanti (10 %, večinoma evangeličani) in muslimani (5 %). Več kot polovica prebivalstva živi vzdolž Panamskega prekopa, od tega dobra tretjina na območju glavnega mesta, preostali večinoma v podolju južno od gorovja Sierra de Tabasara na zahodu. Vzhodni del države je zelo redko poseljen z Indijanci (2 preb./km²). Večja mesta so: Panama (625.000), San Miguelito (294.000), Colon (138.000), David (100.000) in Santiago (68.000).

Državna ureditev

Po ustavi 20. 5. 1983 je Panama predsedniška republika. Volilno pravico imajo vsi panamski državljani starejši od 18 let. Nekdanje območje Panamske cone (Panama Canal Zone) je 10 milj širok pas ozemlja, ki so si ga 1903 pridobile ZDA v zameno za priznanje Paname in so na njem 1904-14 zgradile Panamski prekop. V skladu s sporazumom med ZDA in Panamo je prišel pod pristojnost Paname, 31. 12. 1999 pa je Panama prevzela tudi celotno upravljanje prekopa; ZDA so si obdržale le pravico do njegove obrambe. Kmetijstvo

Panama ima 672.000 ha njiv in trajnih nasadov ter 1,5 mil. Ha travnikov in pašnikov. Za izvoz so najpomembnejše banane in sadje. Da bi zmanjšali pretirano odvisnost od izvoza banan, načrtno uvajajo nove kulture, kot so oljna in kokosova palma, kakav, povrtnino in tropsko sadje. Na bolj sušnem jugozahodu je dobro razvita tudi mesna govedoreja.

Ribištvo

Je zelo pomembna dejavnost (skupni ulov 277.000t), zlasti lov na rakce, v 90. letih se uspešno razvija tudi marikultura (raki). Najpomembnejše ribiško pristanišče je Vacamonte.

Industrija

Razmeroma šibka industrija predeluje domače kmetijske pridelke (sladkor, predelava rib, mesna industrija in alkoholne pijače) in oskrbuje domači trg z nekaterimi industrijskimi izdelki. Večina industrije je vzdolž Panamskega prekopa med mestoma Panama in Colon.

Turizem

Panama ima ugodne možnosti za razvoj turizma (slikovita pokrajina, plaže), predvsem na več kot 800 tropskih otokih v Panamskem zalivu.

Glej tudi

• seznam suverenih držav
• List of radio stations in Panama
• CoolPanama Panama Portal