Časovni pregled tehnike merjenja časa: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
m Vračam sedanjik |
||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
* [[742 pr. n. št.]] - prva pristna omemba [[sončna ura|sončne ure]]. |
* [[742 pr. n. št.]] - prva pristna omemba [[sončna ura|sončne ure]]. |
||
* [[300 pr. n. št.]] - [[Arhimed]] |
* [[300 pr. n. št.]] - [[Arhimed]] uporablja [[zobnik]]e za prenos [[moč]]i. |
||
* [[270 pr. n. št.]] - [[Ktezibij]] iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] |
* [[270 pr. n. št.]] - [[Ktezibij]] iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] izdela priljubljeno [[vodna ura|vodno uro]]. |
||
* [[46 pr. n. št.]] - [[Julij Cezar]] in [[Sosigen]] |
* [[46 pr. n. št.]] - [[Julij Cezar]] in [[Sosigen]] razvijeta [[Sončev koledar|Sončev]] [[koledar]] s [[prestopno leto|prestopnimi leti]]. |
||
* [[885]] - [[Alfred Veliki]] |
* [[885]] - [[Alfred Veliki]] uporablja za merjenje časa [[sveča|sveče]]. |
||
* [[1335]] - prva znana mehanska ura v [[Milano|Milanu]]. |
* [[1335]] - prva znana mehanska ura v [[Milano|Milanu]]. |
||
* [[1370]] - [[Francozi|francoski]] [[kralj]] [[Karl V. (Francija)|Karl V.]] |
* [[1370]] - [[Francozi|francoski]] [[kralj]] [[Karl V. (Francija)|Karl V.]] ukaže, da [[Pariz|pariški]] zvonovi zvonijo ob istem času kot v kraljevi [[palača|palači]]. |
||
* [[1490]] - [[Peter Henlein]] |
* [[1490]] - [[Peter Henlein]] v [[Nürnberg]]u izumi glavno pero v uri. |
||
* [[1502]] - Peter Henlein |
* [[1502]] - Peter Henlein izdela prvo [[žepna ura|žepno uro]]. |
||
* [[1541]] - [[Galileo Galilei]] |
* [[1541]] - [[Galileo Galilei]] odkrije lastnosti [[nihalo|nihala]]. |
||
* [[1567]] - [[Španci|španski]] kralj [[Filip II. (Španija)|Filip II.]] |
* [[1567]] - [[Španci|španski]] kralj [[Filip II. (Španija)|Filip II.]] ponudi nagrado za postopek določanja [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] na morju. |
||
* [[1582]] - [[papež]] [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]], [[Luigi Ghiraldi Lilio]] (Alojzij Lilij) in [[Christopher Clavius]] |
* [[1582]] - [[papež]] [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]], [[Luigi Ghiraldi Lilio]] (Alojzij Lilij) in [[Christopher Clavius]] vpeljejo [[gregorijanski koledar]] z izboljšanim sistemom [[prestopno leto|prestopnih let]]. |
||
* [[1656]] - [[Christiaan Huygens]] |
* [[1656]] - [[Christiaan Huygens]] izdela prvo natančno [[ura na nihalo|uro na nihalo]]. |
||
* [[1666]] - [[Robert Hooke]] |
* [[1666]] - [[Robert Hooke]] izumi povratno kotvo. |
||
* [[1671]] - [[William Clement]] |
* [[1671]] - [[William Clement]] uvede [[nihalo|nihala z utežno vzmetjo]]. Izdela prvo uro s povratno kotvo. |
||
* [[1675]] - [[Edward Booth]] |
* [[1675]] - [[Edward Booth]] za [[Kraljevi observatorij Greenwich]] izdela urni mehanizem z nazobčano letvijo. |
||
* [[1676]] - [[Daniel Quare]] |
* [[1676]] - [[Daniel Quare]] izdela sodobni gibalni mehanizem ure in uvede istosredni minutni urni kazalec. |
||
* [[1680]] - vpeljejo drugi urni kazalec. |
* [[1680]] - vpeljejo drugi urni kazalec. |
||
* [[1737]] - [[John Harrison]] |
* [[1737]] - [[John Harrison]] predstavi prvi čvrst pomorski [[kronometer]], kar omogoči natančno določitev [[geografski koordinatni sistem|zemljepisne dolžine]] na morju. |
||
* [[1753]] - [[Johann Tobias Mayer]] |
* [[1753]] - [[Johann Tobias Mayer]] izda [[Luna|Lunine]] tabele za določevanje zemljepisne dolžine na morju. |
||
* [[1839]] - iznajdba [[telegraf]]a |
* [[1839]] - iznajdba [[telegraf]]a omogoči stalen prenos časovnih signalov. |
||
* [[1850 ]] - [[Aaron Lufkin Dennison]] |
* [[1850 ]] - [[Aaron Lufkin Dennison]] v [[Roxbury, Massachusetts|Roxburyju]], [[Massachusetts]] ustanovi podjetje [[Waltham Watch Company]] in razvije [[Ameriški sistem proizvodnje ur]]. |
||
* [[1884]] - 25. držav |
* [[1884]] - 25. držav na [[glavni poldnevnik|Mednarodni poldnevniški konferenci]] sprejme [[ničelni poldnevnik|ničelni]] [[poldnevnik]] Kraljevega observatorija Greenwich kot osnovo za merjenja časa na [[Zemlja|Zemlji]]. Zaradi združljivosti z [[Nevil Maskelyne|Maskelyneovimi]] opazovanji iz [[18. stoletje|18. stoletja]] [[Lunina razdalja|Lunine razdalje]] privzamejo [[greenwiški srednji čas]]. |
||
* [[1893]] - [[Webb C. Ball]] iz Urada za splošne železniške časomerne standarde Severne Amerike |
* [[1893]] - [[Webb C. Ball]] iz Urada za splošne železniške časomerne standarde Severne Amerike uvede [[železniški kronometri|železniške kronometre]]. |
||
* [[1905]] - iz [[Washington]]a začno oddajati radijski časovni signal za pomoč ladjam pri [[navigacija|navigaciji]]. |
* [[1905]] - iz [[Washington]]a začno oddajati radijski časovni signal za pomoč ladjam pri [[navigacija|navigaciji]]. |
||
* [[1924]] - [[BBC]] začne na [[Frank Watson Dyson|Dysonovo]] pobudo oddajati šestkratni časovni zvočni signal greenwiškega srednjega časa (GMT). |
* [[1924]] - [[BBC]] začne na [[Frank Watson Dyson|Dysonovo]] pobudo oddajati šestkratni časovni zvočni signal greenwiškega srednjega časa (GMT). |
||
* [[1928]] - [[Joseph Horton]] in [[Warren A. Morrison]] |
* [[1928]] - [[Joseph Horton]] in [[Warren A. Morrison]] zgradita prvo [[kvarčna ura|kvarčno uro]]. |
||
* [[1945]] - [[Isaac Isador Rabi]] |
* [[1945]] - [[Isaac Isador Rabi]] predlaga izdelavo ure na osnovi postopka magnetne resonance atomskega žarka. |
||
* [[1946]] - [[Felix Bloch]] in [[Edward Mills Purcell]] |
* [[1946]] - [[Felix Bloch]] in [[Edward Mills Purcell]] razvijeta [[jedrska magnetna resonanca|jedrsko magnetno resonanco]]. |
||
* [[1949]] - [[Harold Lyons]] |
* [[1949]] - [[Harold Lyons]] razvije [[atomska ura|atomsko uro]] na podlagi Rabijevega postopka, ki temelji na [[kvantna mehanika|kvantnomehanskih]] [[nihanje|nihanjih]] [[molekula|molekule]] [[amonijak]]a. |
||
* [[1967]] - z [[nihanje|nihanjem]] [[valovanje|valovanja]] [[cezij]]evega [[atom]]a 133 definirajo [[sekunda|sekundo]]. |
* [[1967]] - z [[nihanje|nihanjem]] [[valovanje|valovanja]] [[cezij]]evega [[atom]]a 133 definirajo [[sekunda|sekundo]]. |
||
* [[1993]] [[22. april]] - Na Narodnem inštitutu za standardizacijo in tehnologijo (NIST) izdelajo atomsko uro [[NIST-7]] z natančnostjo 5 · 10<sup>-15</sup>, ki je 10-krat natančnejša od svoje predhodnice NBS-6. |
* [[1993]] [[22. april]] - Na Narodnem inštitutu za standardizacijo in tehnologijo (NIST) izdelajo atomsko uro [[NIST-7]] z natančnostjo 5 · 10<sup>-15</sup>, ki je 10-krat natančnejša od svoje predhodnice NBS-6. |
Redakcija: 00:19, 14. junij 2005
Časovni pregled tehnologije merjenja časa
- 742 pr. n. št. - prva pristna omemba sončne ure.
- 300 pr. n. št. - Arhimed uporablja zobnike za prenos moči.
- 270 pr. n. št. - Ktezibij iz Aleksandrije izdela priljubljeno vodno uro.
- 46 pr. n. št. - Julij Cezar in Sosigen razvijeta Sončev koledar s prestopnimi leti.
- 885 - Alfred Veliki uporablja za merjenje časa sveče.
- 1335 - prva znana mehanska ura v Milanu.
- 1370 - francoski kralj Karl V. ukaže, da pariški zvonovi zvonijo ob istem času kot v kraljevi palači.
- 1490 - Peter Henlein v Nürnbergu izumi glavno pero v uri.
- 1502 - Peter Henlein izdela prvo žepno uro.
- 1541 - Galileo Galilei odkrije lastnosti nihala.
- 1567 - španski kralj Filip II. ponudi nagrado za postopek določanja zemljepisne dolžine na morju.
- 1582 - papež Gregor XIII., Luigi Ghiraldi Lilio (Alojzij Lilij) in Christopher Clavius vpeljejo gregorijanski koledar z izboljšanim sistemom prestopnih let.
- 1656 - Christiaan Huygens izdela prvo natančno uro na nihalo.
- 1666 - Robert Hooke izumi povratno kotvo.
- 1671 - William Clement uvede nihala z utežno vzmetjo. Izdela prvo uro s povratno kotvo.
- 1675 - Edward Booth za Kraljevi observatorij Greenwich izdela urni mehanizem z nazobčano letvijo.
- 1676 - Daniel Quare izdela sodobni gibalni mehanizem ure in uvede istosredni minutni urni kazalec.
- 1680 - vpeljejo drugi urni kazalec.
- 1737 - John Harrison predstavi prvi čvrst pomorski kronometer, kar omogoči natančno določitev zemljepisne dolžine na morju.
- 1753 - Johann Tobias Mayer izda Lunine tabele za določevanje zemljepisne dolžine na morju.
- 1839 - iznajdba telegrafa omogoči stalen prenos časovnih signalov.
- 1850 - Aaron Lufkin Dennison v Roxburyju, Massachusetts ustanovi podjetje Waltham Watch Company in razvije Ameriški sistem proizvodnje ur.
- 1884 - 25. držav na Mednarodni poldnevniški konferenci sprejme ničelni poldnevnik Kraljevega observatorija Greenwich kot osnovo za merjenja časa na Zemlji. Zaradi združljivosti z Maskelyneovimi opazovanji iz 18. stoletja Lunine razdalje privzamejo greenwiški srednji čas.
- 1893 - Webb C. Ball iz Urada za splošne železniške časomerne standarde Severne Amerike uvede železniške kronometre.
- 1905 - iz Washingtona začno oddajati radijski časovni signal za pomoč ladjam pri navigaciji.
- 1924 - BBC začne na Dysonovo pobudo oddajati šestkratni časovni zvočni signal greenwiškega srednjega časa (GMT).
- 1928 - Joseph Horton in Warren A. Morrison zgradita prvo kvarčno uro.
- 1945 - Isaac Isador Rabi predlaga izdelavo ure na osnovi postopka magnetne resonance atomskega žarka.
- 1946 - Felix Bloch in Edward Mills Purcell razvijeta jedrsko magnetno resonanco.
- 1949 - Harold Lyons razvije atomsko uro na podlagi Rabijevega postopka, ki temelji na kvantnomehanskih nihanjih molekule amonijaka.
- 1967 - z nihanjem valovanja cezijevega atoma 133 definirajo sekundo.
- 1993 22. april - Na Narodnem inštitutu za standardizacijo in tehnologijo (NIST) izdelajo atomsko uro NIST-7 z natančnostjo 5 · 10-15, ki je 10-krat natančnejša od svoje predhodnice NBS-6.
- 2008 - predvideni datum izstrelitve PARCS - odprave »Osnovne atomske referenčne ure v vesolju« na MVP.
Glej tudi
Zunanje povezave
- Sašo Dolenc april (2000), O meri in merjenju časa, Kvarkadabra 4: http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/merjenje_casa.htm