Pojdi na vsebino

Pesniški turnir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pesniški turnir je natečajni izbor za izvirne neobjavljene slovenske pesmi, ki ga je avtorica prireditve Zora A. Jurič ustanovila leta 2000. Med leti 2006 in 2021 ga je prirejala Založba Pivec, od leta 2022 naprej pa se odvija pod streho ustanove Pranger.[1][2] Poteka v več krogih, zmagovalka ali zmagovalec si pridobi naslov vitez oz. vitezinja poezije, kovano vrtnico in denarno nagrado. Prireditev je ob večernici (1997) in Nagradi Vasje Cerarja (od 2022) ena od treh nacionalnih literarnih nagrad, ki se podeljujejo v Mariboru, in edina za poezijo.

Potek

[uredi | uredi kodo]

Pranger objavi natečaj, na katerem lahko sodelujejo pesnice in pesniki iz vse Slovenije z eno neobjavljeno pesmijo v slovenskem jeziku, ki je dolga največ 60 verzov, avtorji pa so starejši od 16 let. Strokovna komisija nato izbere 24 najboljših pesmi, ki jih razdeli v dva polfinala, ki potekata v različnih krajih. Polfinalna turnirja sta bila prvič uvedena za 8. turnir leta 2008. Dosedanje lokacije polfinalov:[2][3][4][5]

Lokacije polfinalov
# Leto Prvi polfinale Drugi polfinale
1.-7. 2001-2007 Polfinalov ni bilo.
8. 2008 Novo mesto Velenje
9. 2009 Ptuj Slovenj Gradec
10. 2010 Celovec Murska Sobota
11. 2011 Koper Celje
12. 2012 Kranj Nova Gorica
13. 2013 Ljubljana Šmartno v Goriških Brdih
14. 2014 Hrovača Negova
15. 2015 Ormož Piran
16. 2016 Sežana Slovenske Konjice
17. 2017 Trst Lendava
18. 2018 Jesenice Brežice
19. 2019 Ravne na Koroškem Postojna
20. 2020 Polfinalov ni bilo oz. so potekali preko spleta.
21. 2021
22. 2022 Radovljica Zagorje ob Savi
23. 2023 Rogaška Slatina Idrija

V vsakem od polfinalov se tako predstavi 12 avtoric in avtorjev. Strokovna komisija izbere 4 pesmi finalistke, 2 pa doda občinstvo z glasovanjem. Skupno število finalistk je tako 12. Nekdaj se je finale tradicionalno izvajal v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, leta 2019 je potekal v Art kavarni bivšega hotela Piramida (zdaj Mercure Maribor City Center), od leta 2021 poteka v Kulturni četrti Minoriti na Lentu.[6] Na prireditvi strokovna komisija razglasi zmagovalca, ki prejme naziv Vitez oziroma Vitezinja poezije, ročno kovano vrtnico, knjigo in denarno nagrado. Svojega zmagovalca izbere tudi občinstvo z glasovanjem.[4] Dolgoletna voditelja finalne prireditve sta Nino Flisar in Zora A. Jurič, v preteklosti pa je bila voditeljica tudi Manca Košir.[7]

Strokovna komisija

[uredi | uredi kodo]

Strokovno komisijo od leta 2010 sestavljajo trije člani (prej so jo štirje), nekateri sodelujejo več let, nekateri se menjavajo pogosteje. Člani strokovne komisije od leta 2007 naprej (po abecednem vrstnem redu priimkov):[2][8][9]

Zmagovalci

[uredi | uredi kodo]

Dosedanji vitezi in vitezinje poezije po izboru strokovne komisije in zmagovalci občinstva:[2][3][5][9][10]

# Leto Vitez/Vitezinja poezije Zmagovalec/Zmagovalka občinstva
1. 2001 Franjo Frančič Sabina Hvastja, Ana Marija Justin
2. 2002 Erika Vouk Kim Komljanec
3. 2003 Cvetka Novak Cvetka Novak, Bina Štampe Žmavc
4. 2004 Alenka Jovanovski Rosvita Švajger
5. 2005 Tomislav Vrečar Rade Vučkovac
6. 2006 Zoran Pevec Ana Porenta
7. 2007 Stanka Hrastelj Špela Jermol
8. 2008 Veronika Dintinjana Sebastian Koren
9. 2009 Lučka Zorko Maruška Šibila
10. 2010 Franci Novak Marko Matičetov
11. 2011 Rok Vahter Nada Kavčič
12. 2012 Tomaž Šalamun Zdravko Kokanović
13. 2013 Lucija Mlinarič Štefan Titan
14. 2014 David Bandelj Gregor Grešak
15. 2015 Željko Perović Milena Miklavčič
16. 2016 Dejan Koban Kaja Teržan
17. 2017 Glorjana Veber Majda Kočar
18. 2018 Nina Dragičević Nina Dragičević
19. 2019 Nina Kremžar, Denis Škofič Veronika Gradišek
20. 2020 Tanja Božić Jernej Kusterle
21. 2021 Kristian Koželj Zala Vidic
22. 2022 Miljana Cunta Marjana Cmager
23. 2023 Andrej Medved Anže Brodnik

Na 21. turnirju leta 2021 so podelili tudi nagrado za najboljši videoposnetek pesmi. Prejela jo je Zala Vidic.

Na 22. turnirju leta 2022 so prvič podelili Prangerjevo novo nagrado Vizir za najboljšo videopoezijo. Nagrajenca do sedaj sta bila Tibor Hrs Pandur (2022) in Aljoša Toplak (2023).[9][10]

Statistični podatki

[uredi | uredi kodo]

Finalisti

[uredi | uredi kodo]

V 23-ih izvedbah Pesniških turnirjev se je v finale uvrstilo 193 različnih pesnikov. 52 se jih je v finale uvrstilo vsaj dvakrat, med njimi jih je bilo 11 finalistov trikrat, dva štirikrat, petim pa je to uspelo kar petkrat.

  • Petkratni finalisti: Željko Perović (vitez poezije 2015, bil pa je finalist že na prvem turnirju leta 2001), Ana Porenta, Katjuša Trampuž, Helena Zemljič in Milan Žniderič, ki je bil finalist kar petkrat zapored (med leti 2014 in 2018).
  • Štirikratni finalisti: Franci Novak (vitez poezije 2010), Denis Škofič (vitez poezije 2019).
  • Trikratni finalisti: Cvetka Bevc, Tibor Hrs Pandur, Tonja Jelen, Andrejka Jereb, Nina Kremžar (vitezinja poezije 2019), Jernej Kusterle, Cvetka Novak (vitezinja poezije 2003), Tanja Petelinek Hohler, Breda Pugelj, Marica Škorjanec in Lučka Zorko (vitezinja poezije 2009).[3][5][6]

Do delitve nagrade občinstva je prišlo dvakrat, v letih 2001 in 2003, do delitve nagrade strokovne komisije pa enkrat, in sicer leta 2019.[5][6]

Število poslanih pesmi

[uredi | uredi kodo]

Najmanj pesnikov je sodelovalo na prvem turnirju leta 2001, ko so prejeli 58 pesmi. Na vseh ostalih izvedbah jih je vedno sodelovalo več kot 100. Največ pesmi je prispelo leta 2008, ko je edinkrat sodelovalo več kot 200 pesnikov, in sicer kar 205.[3][5]

Število prejetih pesmi po letih
# Leto Število # Leto Število # Leto Število
1. 2001 58 11. 2011 157 21. 2021 113
2. 2002 183 12. 2012 193 22. 2022 126
3. 2003 132 13. 2013 130 23. 2023 105
4. 2004 157 14. 2014 129
5. 2005 171 15. 2015 136
6. 2006 110 16. 2016 172
7. 2007 132 17. 2017 123
8. 2008 205 18. 2018 176
9. 2009 134 19. 2019 138
10. 2010 156 20. 2020 160

Izdaje pesmi

[uredi | uredi kodo]

Leta 2010 so pri tedanjem organizatorju turnirja, Založbi Pivec, izdali knjigo Iščem pesem - pa sem v njej. Uredil jo je Nino Flisar, v njej pa je zbranih vseh 119 finalnih pesmi s prvih desetih turnirjev. Moralo bi jih biti 120, vendar so na 2. Pesniškem turnirju leta 2002 enega izmed finalistov zaradi kršenja pravil diskvalificirali. Spremno besedo je napisal Borut Gombač, ki je večkrat sodeloval na turnirju kot član strokovne komisije.[5]

Leta 2020 je ob dvajsetletnici turnirja izšel zbornik Pesniški turnir 2011-2020, v katerem so zbrali finalne pesmi druge dekade. Vanj so dodali tudi kratke interpretacijske opise posameznih pesmi, ki so jih napisali vsakoletni žiranti. Uvodnik je napisala pobudnica turnirja Zora A. Jurič, spremno besedo pa dolgoletna žirantka dr. Irena Novak Popov.[11]

Na vsakem turnirju sicer izdajo Zbornik finalnih pesmi, v katerem so zbrane vse finalne pesmi s pripisanimi mnenji strokovne komisije.[3]

  1. »Pesniški turnir«. Festival Pranger. Pridobljeno 18. aprila 2023.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Pesniški turnir«. Festival Pranger. Pridobljeno 6. julija 2022.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Flisar, Nino (2017). Zbornik finalnih pesmi Pesniški turnir 2017. Maribor: Založba Pivec.
  4. 4,0 4,1 »Vitez pesniškega turnirja je Tomaž Šalamun«. MMC RTV SLO. 22. april 2012. Pridobljeno 23. aprila 2017.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Flisar, Nino (2010). Iščem pesem - pa sem v njej. Maribor: Založba Pivec.
  6. 6,0 6,1 6,2 »PESNIŠKI TURNIR PRVIČ Z DVEMA NAGRAJENCEMA, VITEŠKA NASLOVA STA PREJELA NINA KREMŽAR IN DENIS ŠKOFIČ«. Založba Pivec. 27. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. maja 2019. Pridobljeno 5. maja 2019.
  7. »Vitezinja Pesniškega turnirja 2009«. Založba Pivec. 18. april 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2023. Pridobljeno 2. januarja 2023.
  8. »Pesniški turnir«. Založba Pivec. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2022. Pridobljeno 6. julija 2022.
  9. 9,0 9,1 9,2 »Na pesniškem turnirju je kopje poezije najspretneje vihtel Andrej Medved«. MMC RTV SLO. 23. april 2023. Pridobljeno 2. maja 2023.
  10. 10,0 10,1 »Vitezinja poezije 2022 je pesnica Miljana Cunta«. RTV SLO. 19. junij 2022. Pridobljeno 20. junija 2022.
  11. »Pesniški turnir 2011-2020«. Založba Pivec. Pridobljeno 31. avgusta 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]