Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov | |
---|---|
Rojstvo | 8. (21.) avgust 1909[1][2][3] Nižni Novgorod[4] |
Smrt | 13. februar 1992[1][3][5] (82 let) Moskva[6] |
Bivališče | Sovjetska zveza |
Narodnost | Ruska |
Področja | fizika, matematika |
Pomembne nagrade | Heinemanova nagrada (1966) zlata medalja Lavrentjeva (1983) zlata medalja Lomonosova (1984) zlata medalja Ljapunova (1989) Diracova medalja (1992) |
Otroci | Nikolaj (* 1940) |
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov (rusko Никола́й Никола́евич Боголю́бов), ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]23. oktobra 1953 je Bogoljubov postal član Sovjetske akademije znanosti. Leta 1966 je prejel Heinemanovo nagrado za matematično fiziko, leta 1983 zlato medaljo Lavrentjeva za delo O stohastičnih procesih v dinamičnih sistemih (О стохастических процессах в динамических системах), 1984 zlato medaljo Lomonosova za pomembne dosežke na področju matematike in teoretične fizike, leta 1989 zlato medaljo Ljapunova za obsežno delo na področju stabilnosti, kritičnih pojavov in faznih prehodov v teoriji sestave delcev, leta 1992 pa je posmrtno prejel Diracovo medaljo za temeljne doprinose fiziki in matematiki.
V statistični fiziki je bilo njegovo raziskovanje Bose-Einsteinove kondenzacije neidealnega plina zelo plodno. Pomeni temelje za teorijo supertekočnosti helija II. Poživilo je precej poznejših raziskav z metodo kvazi delcev. Pozneje je posplošil to metodo na fermione in jo uporabil pri pojavu superprevodnosti s sistematično mikroskopsko teorijo. Znamenite Bogoljubove transformacije so temelj sodobne fizike. V fiziki osnovnih delcev je bil Bogoljubov prvi, ki je podal natančen dokaz enačb nepomične kotne disperzije za pionski jedrski raztros, na podlagi krajevne kvantne teorije polja. To delo je izhajalo iz njegovega raziskovanja aksiomatske osnove relativistične kvantne teorije polja in zgradbe S matrik.
Drugo pomembno delo je bila njegova sistematična določitev renormalizacijskih postopkov za preračune motenj S matrik. V matematiki je pomembno njegovo delo na področju nelinearne mehanike in splošne teorije dinamičnih sistemov.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Bogoljubov-Parasjukov izrek
- hierarhíja BBGKY
- izrek Krilova in Bogoljubova
- transformacija Bogoljubova
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Akademsko drevo Nikolaja Nikolajeviča Bogoljubova na Physics Tree (angleško)
- Stran o Nikolaju Nikolajeviču Bogoljubovu Univerze svetega Andreja (angleško)
- Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov na Projektu Matematična genealogija (angleško)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ http://www.mi.ras.ru/index.php?c=inmemoriapage&id=21693&l=1
- ↑ 3,0 3,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ Боголюбов Николай Николаевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Record #11906703X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- Rojeni leta 1909
- Umrli leta 1992
- Ruski fiziki
- Ruski matematiki
- Ruski univerzitetni učitelji
- Ruski akademiki
- Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
- Člani Sovjetske akademije znanosti
- Člani Ruske akademije znanosti
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Člani Narodne akademije znanosti Ukrajine
- Heroji socialističnega dela
- Nosilci reda simbola časti
- Nosilci reda rdeče delavske zastave
- Stalinovi nagrajenci
- Leninovi nagrajenci
- Prejemniki Državne nagrade Sovjetske zveze
- Prejemniki Heinemanove nagrade
- Nosilci reda oktobrske revolucije
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva