Pion

Za druge pomene glej Kmet (šah).

Pion
Kvarkovska zgradba piona.
Sestava:	$\pi ^{+}:u{\bar {d}}$ $\pi ^{0}:{\frac {1}{\sqrt {2}}}(u{\bar {u}}-d{\bar {d}})$ $\pi ^{-}:d{\bar {u}}$
Statistika:	bozonska (hadron)
Skupina:	mezon
Interakcija:	močna
Simbol(i):	$\pi ^{+},\pi ^{-},\pi ^{0}\,$
Antidelec:	$\pi ^{+}\,$: $\pi ^{-}\,$ $\pi ^{-}\,$: $\pi ^{+}\,$ $\pi ^{0}\,$: $\pi ^{0}\,$
Predpostavil:	Hideki Jukava (1935)
Odkril:	Cecil Powell, César Lattes in Giuseppe Occhialini (1947)
Masa:	π± : 139,57018 MeV/c2 π0 : 134,9766 MeV/c2
Električni naboj:	π+ : $\,$ +1 e0 π0 : $\,$ 0 e0 π- : $\,$ -1 e0
Spin:	0

Pion (oznaka $\pi \,$) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s $\pi ^{0},\pi ^{+},\pi ^{-}\,$. Pioni so najlažji mezoni.

Lastnosti

Pioni so bozoni (njihov spin je 0). Sestavljeni so iz kvarkov prve generacije. Pion π⁺ je sestavljen iz enega kvarka u in enega antikvarka d. Pion π^- je njegov antidelec, ki je sestavljen je iz kvarka d in antikvarka u. Nenabiti pion (π⁰) je antidelec sam sebi. Barionsko število in izospin pionov je 0.

Razpad pionov

Razpad nabitih pionov

Feynmanov diagram najbolj pogostega razpada nabitega piona.

Piona $\pi ^{+}\,$ in $\pi ^{-}\,$ razpadeta na naslednji način

$\,\pi ^{+}\to \mu ^{+}+\nu _{\mu }$

$\pi ^{-}\to \mu ^{-}+{\overline {\nu }}_{\mu }$

Razpad nenabitega piona

$\,\pi ^{0}\to 2\gamma$ (verjetnost razpada (98,798 ± 0,032)%)

$\,\pi ^{0}\to e^{+}+e^{-}+\gamma$ (verjetnost razpada (1,198 ± 0,032)%)

Pregled pionov

V preglednici so podani nekateri osnovni podatki o pionih:

oznaka piona	pion oznaka	antidelec oznaka	sestava (kvarki)	mirovna masa (MeV/c2)	IG	JPC	S	C	B'	srednji življenjski čas (s)	razpad (>5% razpadov)
π+	π+	π-	u antikvark d	139,570 18(35)	1−	0−	0	0	0	2,6033 ± 0,0005 . 10-8	µ+ + νµ
π0	π0	sam sebi	${\tfrac {\mathrm {u{\bar {u}}} -\mathrm {d{\bar {d}}} }{\sqrt {2}}}$	134,976 6 ± 0,000 6	1−	0−+	0	0	0	8,4 ± 0.6 × 10−17	γ + γ