Pion

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pion
Quark structure pion.svg
Kvarkovska zgradba piona.
Sestava:  \pi^+: u \bar d

 \pi^0: \frac{1}{\sqrt 2} (u \bar u  - d \bar d)
 \pi^-: d \bar u

Statistika: bozonska (hadron)
Skupina: mezon
Interakcija: močna
Simbol(i):  \pi^+, \pi^-, \pi^0  \,
Antidelec:  \pi^+\,:   \pi^- \,
 \pi^-\,:   \pi^+ \,
 \pi^0\,:   \pi^0 \,
Predpostavil: Hideki Jukava (1935)
Odkril: Cecil Powell, César Lattes in Giuseppe Occhialini (1947)
Masa: π± : 139,57018 MeV/c2

π0 : 134,9766 MeV/c2

Električni naboj: π+ :  \, +1 e0

π0 :  \, 0 e0
π- :  \, -1 e0

Spin: ±1

Pion (oznaka  \pi \,) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s  \pi^0, \pi^+, \pi^- \,. Pioni so najlažji mezoni.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Pioni so bozoni (njihov spin je 0). Sestavljeni so iz kvarkov prve generacije. Pion π+ je sestavljen iz enega kvarka u in enega antikvarka d. Pion π- je njegov antidelec, ki je sestavljen je iz kvarka d in antikvarka u. Nenabiti pion (π0) je antidelec sam sebi. Barionsko število in izospin pionov je 0.

Razpad pionov[uredi | uredi kodo]

Razpad nabitih pionov[uredi | uredi kodo]

Feynmanov diagram najbolj pogostega razpada nabitega piona.

Piona  \pi^+ \, in  \pi^- \, razpadeta na naslednji način

\, \pi^+ \to \mu^+ + \nu_{\mu}
 \pi^- \to \mu^- + \overline{\nu}_{\mu}

Razpad nenabitega piona[uredi | uredi kodo]

\, \pi^0 \to 2 \gamma (verjetnost razpada (98,798 ± 0,032)%)
\, \pi^0 \to e^+  + e^- + \gamma (verjetnost razpada (1,198 ± 0,032)%)

Pregled pionov[uredi | uredi kodo]

V preglednici so podani nekateri osnovni podatki o pionih:

oznaka piona pion
oznaka
antidelec
oznaka
sestava
(kvarki) [1]
mirovna masa (MeV/c2) IG JPC S C B' srednji življenjski čas (s) razpad

(>5% razpadov)

π+[2] π+ π- u antikvark d 139,570 18(35) 1 0 0 0 0 2,6033 ± 0,0005 . 10-8 µ+ + νµ
π0 [3] π0 sam sebi \tfrac{\mathrm{u\bar{u}} - \mathrm{d\bar{d}}}{\sqrt 2} 134,976 6 ± 0,000 6 1 0−+ 0 0 0 8,4 ± 0.6 × 10−17 γ + γ

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ C. Amsler et al.. (2008): Quark Model
  2. ^ C. Amsler et al.. (2008): π±
  3. ^ C. Amsler et al.. (2008): - π0

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]