Navadni sirek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sirek
Sorghum bicolor03.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Poales (travovci)
Družina: Poaceae (trave)
Rod: Sorghum (sirek)
Vrsta: S. bicolor
Znanstveno ime
Sorghum bicolor
(L.) Moench
Sinonimi

Navadni sirek (znanstveno ime Sorghum bicolor, včasih naveden tudi pod sinonimi Sorghum vulgare, Sorghum saccharatum idr.) je kulturna rastlina iz družine trav, ki jo človek goji za pridelavo zrnja, uporabnega kot hrana, za živalsko krmo in za proizvodnjo bioetanola. Izvira iz Afrike, zato je prilagojen na tople in sušne razmere; gojijo ga predvsem na tropskih in subtropskih območjih.[1]

Zgodovina in opis[uredi | uredi kodo]

Polje sirka v Španiji.
Sirkove metle.

Divji predniki sirka rastejo na južni strani Sahare, morda tudi v Jemnu. Arheološke raziskave te regije niso dovolj obsežne, da bi z gotovostjo določile čas in kraj začetka načrtne gojitve. V južnem Egiptu so našli ostanke divjega sirka, ki izhaja iz obdobja 800–600 pr. n. št., najstarejši gojeni sirek iz istega najdišča pa iz obdobja po letu 100 n. št. Najstarejša arheološka najdba gojenega sirka pa prihaja iz Indije in Pakistana iz drugega tisočletja pr. n. št., vendar tam ni divjega sirka. Ker je znanih več primerov, ko so se poljščine širile iz Afrike v Južno Azijo (Pennisetum glaucum (L.) R. Br., Vigna unguiculata (L.) Walp. in Lablab purpureus (L.)) se sklepa, da je bil sirek kljub vsemu udomačen v Afriki in se je kasneje razširil na vzhod.[2]

S širitvijo islama med 8. in 13. stoletjem se je razširilo gojenje sirka na celoten Bližnji vzhod, Severno Afriko in Južno Evropo.[3] Ime izhaja iz latinskega izraza Syricum (granum), torej sirsko zrno, od tod tudi italijanska beseda sorgo in znanstveno ime sorghum.[4]

Je večinoma enoletna rastlina, ki zraste do višine 4 m. Na latastem socvetju, ki je dolgo 8–40 cm, so majhna zrna. Klaski ostanejo pritrjeni na vejicah lata tudi po tem, ko dozorijo.[5][6]

Raste na območjih, ki so presuha za koruzo, suša v pozni fazi razvoja zavre rast listov, ne vpliva pa na cvetenje. Ima globok koreninski sistem in raste v zemlji s pH med 5 in 8,5, dozori v 120-ih dneh. Hektarski donos v Indiji in Afriki je med 300–2000 kg zrnja na ha, na namakanih poljih v ZDA in Avstraliji 4500–6500 kg/ha.[5] V ZDA je sirek tretja najpomembnejša žitarica,[7] v svetu pa je peta najpomembnejša. Zrnje ne vsebuje glutena, zato je primerno za ljudi s celiakijo.[8]

Genom navadnega sirka je bil objavljen leta 2009.[9]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Sirek
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 340 kcal   1420 kJ
Ogljikovi hidrati:     75 g
- vlaknine:  6,3 g  
Maščobe:3,30 g
- nasičene:  0,46 g
- mononenasičene:  0,99 g  
- polinenasičene:  1,37 g  
Beljakovine: 11,30 g
Voda:9 g
Kalcij:  28 mg3%
Železo:  4.4 mg35%
Fosfor:  284 mg41%
Kalij:  350 mg  7%
Natrij:  6 mg0%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Sirek večinoma zelo dobro prenaša vročino in sušo, zato je ekonomsko najpomembnejši v suhih predelih Afrike in Srednje Amerike, kjer je pomemben vir hrane zlasti za reven sloj prebivalstva. Sirek se uporablja predvsem kot žito, krma, za izdelavo sirupa, melase in alkohola (sladki sirek), posušena stebla pa v gradbenišvtu ter za izdelavo sirkovih metel in krtač.[10]

Iz zrnja se v različnih delih sveta pripravlja kruh, kuskus, tortilje in druge izdelke iz moke. Zrnje je možno razpočiti po istem principu kot koruzo pokovko. Sirkov sirup se uporablja kot sladilo, lahko pa se iz njega vari tudi pivo in žgane pijače. V zadnjih desetletjih se sirek goji tudi za proizvodnjo bioetanola.[11]

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Na svetovni ravni je sirek peto najpomembnejše žito, za koruzo, pšenico, rižem in sojo. Najpomembnejše pridelovalke so Mehika, Nigerija, ZDA, Indija, in Argentina.

Pridelava sirka v Sloveniji je zanemarljiva, Statistični urad RS jo vodi skupaj s še nekaterimi drugimi žiti in tudi skupaj z njimi komaj preseže 200 ha.[12] Gojijo ga predvsem v toplejših predelih, občasno pa se pojavlja tudi podivjano na ruderalnih rastiščih.[6]

Največje pridelovalke sirka (2012)
(v tisoč tonah)
Zastava Mehike Mehika 6970
Nigerija Nigerija 6900
Flag of the United States.svg ZDA 6272
Zastava Indije Indija 6010
Zastava Argentine Argentina 5200
Zastava Etiopije Etiopija 3951
Zastava Avstralije Avstralija 2239
Zastava Brazilije Brazilija 2004
Skupaj svet 60102
Vir: FAO[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Dillon, Sally L.; Shapter, Frances M.; Henry, Robert J.; et al. (2007). "Domestication to Crop Improvement: Genetic Resources for Sorghum and Saccharum (Andropogoneae)". Annals of Botany. Vol. 100 no. 5. str. 975–989. doi:10.1093/aob/mcm192. PMC 2759214. PMID 17766842.
  2. Zohary, Daniel; Hopf, Maria (2000). Domestication of plants in the Old World (3. izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 89.
  3. Watson, p. 12–14.
  4. Italijanski slovar (pridobljeno 2014-01-30)
  5. 5,0 5,1 "Sorghum bicolor (L.)". Grassland species profiles. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-09-22. Pridobljeno dne 2020-09-06.
  6. 6,0 6,1 Martinčič, Andrej s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izd.). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 812. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.
  7. "Sorghum - Production and Exports". US Grain Council. Pridobljeno dne 2020-09-06.
  8. "How to Bake Gluten-Free with Sorghum". Univerza Nebraske-Lincoln. Pridobljeno dne 2020-09-06.
  9. Paterson, Andrew H.; John E. Bowers; Remy Bruggmann; et al. (2009-01-29). "The Sorghum bicolor genome and the diversification of grasses". Nature. 457 (7229): 551–556. Bibcode:2009Natur.457..551P. doi:10.1038/nature07723. ISSN 0028-0836. PMID 19189423.
  10. How to make a broom (pridobljeno 2014-01-30)
  11. Sorghum checkoff (pridobljeno 2014-01-30)
  12. "Pridelava poljščin (ha, t, t/ha)". Statistični urad RS. Pridobljeno dne 2020-09-06.
  13. "Production quantities by country 2012". FAOSTAT. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. Pridobljeno dne 2014-01-30.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]