Nagrada Karla Velikega

Nagrada Karla Velikega (nemško Karlspreis; polno ime Internationaler Karlspreis der Stadt Aachen, torej Mednarodna Karlova nagrada od mesta Aachen, od leta 1988 pa Mednarodna Karlova nagrada iz Aachna) je priznanje, ki nagrajuje prispevke k evropski integraciji. Nagrada obuja spomin na zapuščino Karla Velikega, ki je bil pokopan v Aachnu. Tradicionalno se nagrada dodeli prejemniku na praznik Vnebohoda. V aprilu 2008 so organizatorji prvotne nagrade skupaj z Evropskim parlamentom ustvarili novo nagrado Evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega, ki nagrajuje prispevke mladih k procesu evropske integracije.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]




19. decembra 1949 je Kurt Pfeiffer predstavil na obravnavi svojega bralnega krožka "Corona Legentium Aquensis", da ima utemeljen načrt za nagrado mesta: "Imamo čast predlagati letno predstavitev mednarodne nagrade za najbolj dragocen prispevek v služenju Zahodni Evropi, razumevanju in delu za skupnost, za potrebe človečnosti in miru po svetu. Ta prispevek je lahko na področju literarnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih prizadevanj."
Sponzorji nagrade Mesta Aachen, glejte karla velikega, kot je "Ustanovitelj Zahodne Kulture", in trdijo, da pod njegovo vladavino, Mesta Aachen, ki je bil nekoč duhovno in politično središče celotne kaj je zdaj zahodni Evropi.
Prva nagrada Karla Velikega je bila podeljena Richardu von Coudenhove-Kalergiju, ustanovitelju Panevropskega gibanja in ustanovitelju Coudenhove-Kalergi načrta, kako nadomestiti dejansko evropsko kulturo z mešanjem.(Praktischer Idealismus),Grof Richard Nicolaus Coudenhove Kalergi, Dunaj, 1925) .
Nagrada po mnenju sponzorjev odraža zgodovino evropskega procesa združevanja. To utemeljujejo s seznamom nagrajencev, ki so pomembne osebe združevanja Evrope, kot so de Gasperi, Schuman, Monnet in Adenauer, in na tiste, ki so utemeljevali in navduševali za integracijo (Edward Heath, Konstantin Karamanlis, in španski kralj Juan Carlos I).
Prejemniki[uredi | uredi kodo]
- 1950
Richard Coudenhove-Kalergi
- 1951
Hendrik Brugmans
- 1952
Alcide de Gasperi
- 1953
Jean Monnet
- 1954
Konrad Adenauer
- 1956
Sir Winston S. Churchill
- 1957
Paul Henri Spaak
- 1958
Robert Schuman
- 1959
George C. Marshall
- 1960
Joseph Bech
- 1961
Walter Hallstein
- 1963
Edward Heath
- 1964
Antonio Segni
- 1966
Jens Otto Krag
- 1967
Joseph Luns
- 1969
Evropska komisija
- 1970
François Seydoux de Clausonne
- 1972
Roy Jenkins
- 1973
Salvador de Madariaga
- 1976
Leo Tindemans
- 1977
Walter Scheel
- 1978
Konstantinos Karamanlis
- 1979
Emilio Colombo
- 1981
Simone Veil
- 1982
Juan Carlos, kralj Španije
- 1984
Karl Carstens
- 1986
Prebivalci Luksemburga
- 1987
Henry Kissinger
- 1988
Helmut Kohl and
François Mitterrand
- 1989
Frère Roger
- 1990
Gyula Horn
- 1991
Václav Havel
- 1992
Jacques Delors
- 1993
Felipe González
- 1994
Gro Harlem Brundtland
- 1995
Franz Vranitzky
- 1996
Beatrix, kraljica Nizozemske
- 1997
Roman Herzog
- 1998
Bronisław Geremek
- 1999
Tony Blair
- 2000
Bill Clinton
- 2001
György Konrád
- 2002
Evro
- 2003
Valéry Giscard d'Estaing
- 2004
Pat Cox
- 2004
/
papež Janez Pavel II.
- 2005
Carlo Azeglio Ciampi
- 2006
Jean-Claude Juncker
- 2007
Javier Solana
- 2008
Angela Merkel
- 2009
Andrea Riccardi
- 2010
Donald Tusk
- 2011
Jean-Claude Trichet
- 2012
Wolfgang Schäuble
- 2013
Dalia Grybauskaitė
- 2014
Herman Van Rompuy
- 2015
Martin Schulz
- 2016
/
Papež Frančišek
- 2017
Timothy Garton Ash
- 2018
Emmanuel Macron
- 2019
António Guterres
- 2020
Klaus Iohannis
- 2022
Svetlana Tihanovska, Maryja Aľaksandravna Kalesnikavová, Veronika Tsepkalo
- 2023
Volodimir Zelenski
Po državi[uredi | uredi kodo]
Nemčija : 9
Francija : 8
Italija,
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske : 5
Španija : 4
Belgija,
Združene države Amerike,
Nizozemska,
Luksemburg : 3
Vatikan,
Poljska,
Madžarska,
Avstrija : 2
Irska (otok),
Češka,
Norveška,
Litva,
Danska,
Grčija,
Švica : 1