Manko Golar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Manko Golar
Portret
Manko Golar
Rojstvo24. marec 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
München
Smrt19. oktober 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (77 let)
Gornja Radgona
Državljanstvo SFRJ
Poklicučitelj, pesnik, pisatelj, zborovodja

Manko Golar, slovenski mladinski pesnik, pripovednik in pedagog, * 24. marec 1911, München, Nemčija, † 19. oktober 1988, Gornja Radgona, Slovenija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Manko Golar je otroštvo preživel v domačem kraju Ljutomeru, kjer je končal osnovno in meščansko šolo. V Ljubljani je končal učiteljišče in nekaj časa poučeval v Križevcih pri Ljutomeru. Zatem se je vpisal na višjo pedagoško šolo v Zagrebu, leta 1939 končal študij slavistike in kot predmetni učitelj služboval na Ptuju in v Ljutomeru. Leta 1941 je bil z družino izgnan v Sisak. Ko je po nekaj tednih pribežal v Ljubljano, se je preživljal kot progovni delavec. Kmalu so ga Italijani zaprli in ga internirali. Bil je v taboriščih na Rabu, v Monigi in Gonarsu. V Ljutomer se je vrnil leta 1945, kjer je poučeval na nižji gimnaziji; bil je tudi ravnatelj nižje gimnazije v Gornji Radgoni in v Radencih.

Delo[uredi | uredi kodo]

Manko Golar se je ukvarjal s pisanjem in z glasbo. Ustanovil je moški pevski zbor, s katerim je nastopal na festivalih Bratstva in enotnosti ter nekajkrat tudi pred takratnim predsednikom Titom.

Začetek njegovega literarnega ustvarjanja sega v mladostniška leta, ko je pisal pesmi (veliko jih je uglasbenih). Po vojni je pisal prozo, dramatiko (več mladinskih iger), literarne reportaže, spomine, članke, glose, polemike ...

Motivi pesmi opisujejo življenje otrok na podeželju. Vanje se vpletajo pretanjene podobe narave ter idealizirani prizori kmečkega življenja v Prlekiji. Pisal je po resničnih dogodkih. Njegove zgodbe so humorne in poučne.

Dela je objavljal v revijah: Naš rod, Mlado jutro, Naša radost, Zvonček, Razori in Mladinski list (Chicago); po vojni je sodeloval pri Cicibanu, Kurirčku, Pionirju, Pionirskem listu, Mavrici, Najdihojci, Vrtcu, Galebu (Trst), Mladem rodu (Celovec) in pri The Voice of Youth (Chicago).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Proza
  • Jelka žari (dramatika)
  • Okrogle o Veržencih, 1973 (televizijska nadaljevanka)
  • Verženci, 1982
  • Bobi v laškem ujetništvu, 1985
  • Deček z jabolki, 1988 (na naslovnici je slika Frana Klemenčiča »Deček z jabolki«; deček na sliki je Manko Golar v otroških letih)
Poezija
  • Jaše k nam zeleni Jurij, 1969 (zbirka pesmi, knjižna izdaja in televizijska oddaja)
  • Pozabljeni dan, 1967 (pesniška zbirka)
  • Gode čriček, 1958 (knjižna izdaja)

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Manko Golar, Bobi v laškem ujetništvu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1985, str. 59-60
  • Manko Golar, Verženci, Mladinska knjiga, Ljubljana 1982, str. 5-9
  • Manko Golar, Deček z jabolki, Mladinska knjiga, Ljubljana 1988, str. 134-137
  • Marjeta Žebovec, Slovenski književniki, Založba Karantanija, Ljubljana 2006, str. 130-133

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Spletne povezave[uredi | uredi kodo]