Jokasta (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jokasta
Odkritje
Odkritelj Scott S. Sheppard,
David C. Jewitt,
Yanga R. Fernández,
Eugene A. Magnier
Datum odkritja 23. november 2000
Oznake
Jupiter XXIV,
S/2003 J  3
Značilnosti tira
Periapsida 16,674.900 km
Apoapsida 25,863.100 km
Srednji polmer orbite
20,723.000 km
Izsrednost 0,2874
609,427 dni
2,45 km/s
Naklon tira 147 ° (na ekliptiko)
146° (na Jupitrov
ekvator)
Obkroža Jupiter
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer
~ 2,5 km
Masa ~ 1,9  · 1013 kg
Srednja gostota
~ 2,6 (?) g/cm3
~ 0 m/s2
~ 0 m/s
Albedo 0,04
21,8 m

Jokasta (grško Ιοκάστη: Jokáste) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Anankine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 19,3 do 22,7 Gm in imajo naklon tira okoli 150°.

Luno Jokasta je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev. Prvotno so jo označili kot S/2003 J 3[1][2]. Znana je tudi kot Jupiter XXIV.

Ime je dobila po Jokasti iz grške mitologije, ki je bila mati in žena Ojdipa [3].

Verjetno je ostanek razpadlega asteroida [4][5].

Luna Jokasta ima premer okoli 5 km [6] in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 20,723.000 km. Obkroži ga v 609,427 dneh po krožnici z veliko izsrednostjo (ekscentričnostjo), ki ima naklon tira okoli 147° (glede na ekliptiko) oziroma 146 ° (glede na ekvator Jupitra).

Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Verjetno je ostanek razpadlega asteroida.

Luna izgleda siva (barvni indeks je B-V=0.63, R-V= 0.36). Po drugih lastnostih je podobna asteroidom tipa C [7], ki so izredno temni. Njen navidezni sij je 21,8 m.

Jupitrove lune Jokaste ne smemo zamenjati z asteroidom 899 Jokasta, ki ima podobno ime.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. IAUC 7555: Satellites of Jupiter 5. januar 2001 (odkritje)
  2. MPEC 2001-A28: S/2000 J 2, S/2000 J 3, S/2000 J 4, S/2000 J 5, S/2000 J 6 5. januar 2001 (odkritje in efemeride))
  3. IAUC 7998: Satellites of Jupiter 2002 22. oktober 2002 (dodelitev imena)
  4. Sheppard, S. S.; Jewitt, D. C.; An Abundant Population of Small Irregular Satellites Around Jupiter, Nature, Vol. 423 (maj 2003), strani: 261-263
  5. Nesvorný, D.; Alvarellos, J. L. A.; Dones, L.; and Levison, H. F.; Orbital and Collisional Evolution of the Irregular Satellites, The Astronomical Journal, Vol. 126 (2003), strani 398–429
  6. Sheppard, S. S.; Jewitt, D. C.; Porco, C. C.; Jupiter's Outer Satellites and Trojans, in Jupiter: The Planet, Satellites and Magnetosphere, edited by Fran Bagenal, Timothy E. Dowling, William B. McKinnon, Cambridge Planetary Science, Vol. 1, Cambridge, UK: Cambridge University Press, ISBN 0-521-81808-7, 2004, strani 263-280
  7. Grav, T.; Holman, M. J.; Gladman, B. J.; and Aksnes, K.; Photometric survey of the irregular satellites, Icarus, Vol. 166 (2003), strani 33-45

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]