Josip Brandl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Jožef Brandl)
Josip Brandl
Portret
Rojstvo15. avgust 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Grafing[d]
Smrt20. junij 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1] (72 let)
Maribor
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Avstro-Ogrska
Poklicorglar, izdelovalec klavirjev
Obnovljene Brandlove orgle v Baziliki Lurške Matere Božje, Brestanica

Josip Brandl (nemško Josef Brandl), nemški izdelovalec orgel, klavirjev in harmonijev, * 15. avgust 1865, Eisendorf, Bavarska, Nemčija, † 20. junij 1938, Maribor.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Josef Brandl se je rodil v Eisendorfu, ki leži približno tri kilometre južno od Grafinga pri Münchnu. Od 17. februarja 1878 do 7. januarja 1882 se je učil orglarske obrti pri priznanem mojstru Jakobu Müllerju v bavarskem Rosenheimu. Po zaključenem izobraževanju je tri leta delal pri njem kot pomočnik. Naslednja leta je preživel kot »potujoči obrtnik« in najprej delal pri še enem priznanem orglarskem mojstru, Mathiasu Burkardu v Heidelbergu, zatem pa v znani orglarski delavnici bratov Mayer (nemško Gebrüder Mayer) v Feldkirchu na Predarlskem ter nato pri Antonu Behmannu v Schwarzachu, pravtako na Predarlskem.

Po opravljenem mojstrskem izpitu je začasno delal pri Ludwigu Edenhoferju v bavarskem Regnu, nakar se je septembra 1893 naselil v Mariboru, kjer je na takratnji Schmiderer Gasse 5 (danes Strossmayerjeva ulica) ustanovil sodobno podjetje za izdelavo orgel Josef Brandl's Orgelbau Anstalt, s čimer je bil eden prvih orglarjev pri nas, ki so opustili izdelovanje inštrumentov v majhnih delavnicah.

Deloval je v času največjega razcveta orglarstva pri nas, ki ga je zaznamovala huda konkurenca, tako da so naročila pri nas iskali tudi tuji priznani orglarji iz Avstrije, Nemčije in v manjši meri tudi Češke in Madžarske. Od njih se je uspelo prebiti predvsem podjetjema Mauracher iz St. Floriana v Zgornji Avstriji in Mayer iz Feldkircha. To je bil čas pnevmatskih orgel, ki so se uveljavile v 2. polovici 19. stoletja. V dobi največje popularnosti praktično ni bilo cerkve, ki si ne bi želela vsaj »moderno« predelanih orgel. Kljub temu se je v naslednjih desetletjih njihov pomen precej zmanjšal zaradi pomankljivosti te mehanike.[2]

Brandl se je dobro zavedal potreb svojega časa. Z dovršenimi popravili in adaptacijami starejših orgel je kmalu prepričal škofijski ordinariat, zaradi česar je bilo njegovo podjetje že od vsega začetka zelo uspešno. V naslednjih letih je izdelal vrsto manjših in srednje velikih orgel na vzhodnem Štajerskem in v zahodnem delu ogrskih županij Zala in Varaždin.

Zaradi številnih tehničnih izboljšav in zvočne uglasitve instrumentov je bilo Brandlovo podjetje deležno velikega zaupanja svojih strank. Josef Brandl je pretežno izdeloval orgle romantične dispozicije in pnevmatske trakture, znaten napredek pa mi je uspel posebno pri izdelavi prefinjenih sapnic na stožce.

Brandl je v svoji karieri skupaj s svojimi sodelavci izdelal okoli 150 orgel. Na vsaki igralni konzoli je pričvrščena emajlirana ploščica z imenom podjetja in zaporedno številko dela (opus). Dokazano obstaja danes 149 del. Njegove največje in najznamenitejše orgle se nahajajo v baziliki v Brestanici (1928, 39 registrov, največje orgle), v baziliki v Mariboru (1900, 34 registrov), v stolnici v Mariboru (30 registrov) in v cerkvi sv. Blaža v Dubrovniku (1937, opus 144, 30 registrov). Na Hrvaškem je Brandl izdelal več kot 50 orgel po vseh pokrajinah. Poleg že omenjenih orgel dubrovniške cerkve so pomembne še tiste v cerkvi sv. Nikolaja v Varaždinu (1895, 20 registrov) in v tamkajšnji pavlinski cerkvi Matere Božje (1933, 28 registrov) ter v cerkvi sv. Nikolaja v Cavtatu (1938, 16 registrov). Nekaj manjših orgel (do 23 registrov) je izdelal tudi na avstrijskem Štajerskem, mednje spadajo Šentjur v Labotski dolini (1906), Straß na Štajerskem (1910), Lučane (1910), Gomilnica (1913) in Wundschuh (1914). Od ostalih dežel je bil Brandl prisoten še v Sremu in v Bosni. Leta 1904 je Brandl za svoje orgle na razstavi v Neaplju prejel priznanje »Gran Prix«.

Zaradi zastarele mehanike oziroma pnevmatike je bila večina njegovih orgel po drugi svetovni vojni predelana ali uničena.

Brandlovi klavirji do sedaj pri muzealcih še niso bili registrirani. Predvideva se, da so nekateri še v rabi, zato se zaenkrat še niso znašli na domačem trgu umetnin. Pianini, katerih peščica je evidentirana, dajejo slutiti, da je njihova proizvodnja najbolje tekla v 20. letih 20. stoletja. Vsi so v zasebni lasti. Na serijsko izdelavo kaže njihova mehanika, katere dele je Brandl kupoval v specializiranih delavnicah v Nemčiji, kljub temu pa to ne pomeni, da je zaradi tega trpela kakovost inštrumentov. Tako kot orgle, so bili tudi klavirji deležni več priznanj na obrtnih razstavah.[3]

Brandlova hči Nada Jevdjenijević Brandl (1899–1999) je bila priznana violinistka.

Orgle[uredi | uredi kodo]

Opus Leto D. Kraj Cerkev Manuali Registri Opombe
1894 Slovenija Pesnica Cerkev sv. Marjete 1 9 Najbrž prve Brandlove orgle.
1894 Slovenija Markovci Cerkev sv. Marka 1 10 Leta 2007 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 25/II+P).
1894 Slovenija Središče ob Dravi Cerkev Žalostne Matere Božje 1 5
pred
1895 		Hrvaška Krapina Cerkev sv. Katarine 10
1895 Hrvaška Varaždin Cerkev sv. Nikolaja 2 20
9 1898 Slovenija Slovenska Bistrica Cerkev Žalostne Matere Božje 1 11
1898 Slovenija Oplotnica Cerkev Janeza Krstnika 2 16 Leta 1998 restavriral Anton Škrabl.
1898 Slovenija Ravne Cerkev sv. Duha 1 6
1899 Slovenija Jarenina Cerkev Marijinega vnebovzetja 1 10
1900 Slovenija Gornja Radgona Cerkev sv. Petra 2 12 Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P).
12 1900 Slovenija Maribor Bazilika Matere Usmiljenja 2 34 Leta 1992 jih je restavriral in povečal Anton Jenko
(zdaj 3 manuali in 41 registrov).
1900 Slovenija Dolič Cerkev sv. Florijana 1 5
1900 Hrvaška Staro Petrovo Selo 8
1901 Slovenija Vurberk Cerkev Marijinega vnebovzetja 1 8
1901 Slovenija Puščava Cerkev Marije Pomočnice 2 16
1901 Slovenija Polje ob Sotli Cerkev sv. Nikolaja 1 8
1902 Slovenija Leskovec pri Krškem Cerkev Žalostne Matere Božje 2 13 Leta 2013 so jih nadomestili z novimi orglami Antona Škrabla.
1902 Slovenija Ljutomer Cerkev Janeza Krstnika 2 14
1903 Slovenija Gorišnica Cerkev sv. Marjete 1 9
28 1903 Slovenija Ptuj Cerkev sv. Jurija 2 24 Leta 1996 jih je restavriral in povečal Anton Jenko
(zdaj 3 manuali in 37 registrov).
30 1903 Slovenija Hoče Cerkev sv. Nikolaja 1 6
38 1903 Slovenija Vukovina Cerkev Marijinega obiskanja 13
1904 Slovenija Sveti Tomaž Cerkev sv. Tomaža 1 9
44 1905 Slovenija Tabor Cerkev sv. Jurija 2 12
45 1905 Slovenija Kotlje Cerkev sv. Marjete 1 6
46 1905 Slovenija Malečnik Cerkev sv. Petra 2 10
1905 Slovenija Cezanjevci Cerkev sv. Roka in Sebastijana 1 6
51 1906 Slovenija Pekre Cerkev Žalostne Matere Božje 7
1906 Slovenija Cirkulane Cerkev sv. Barbare 1 9
1906 Avstrija Šentjur v Labotski dolini Cerkev sv. Jurija 1 6
63 1908 Slovenija Hoče Cerkev sv. Jurija 2 10 Leta 1996 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P).
67 1908 Slovenija Laporje Cerkev sv. Filipa in Jakoba 1 Leta 1986 so jih nadomestili z novimi orglami
(Anton Jenko, 15/II+P).
70 1908–09 Slovenija Maribor Stolnica sv. Janeza Krstnika 2 30 Leta 1981 so jih nadomestili z novimi orglami
(Walcker, 37/III+P).
76 Hrvaška Sveti Martin na Muri Cerkev sv. Martina 11
1909 Slovenija Cirkovce Cerkev Marijinega vnebovzetja 2 13
78 1909 Avstrija Straß na Štajerskem Cerkev Marijinega vnebovzetja 2 10 Leta 2011 jih je obnovil Andreas Utz.
79 Slovenija Pišece Cerkev sv. Mihaela 2 14 Leta 2018 jih je obnovil Anton Škrabl.
84 1910 Avstrija Lučane Cerkev sv. Nikolaja 2 22 Leta 2013 jih je obnovil Franz Windtner.
89 1910 Hrvaška Štrigova Cerkev sv. Marije Magdalene 10
1912 Slovenija Kamnica Cerkev sv. Martina 1 10 Leta 1990 prenovljene in deloma predelane na mehansko trakturo.
1913 Slovenija Stari trg pri Slovenj Gradcu Cerkev sv. Radegunde 2 10 Leta 1998 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 22/II+P).
104 1913 Slovenija Miklavž pri Ormožu Cerkev sv. Miklavža 2 17 Leta 1979 zamenjali z elektronskimi,orgelska omara in igralnik še ohranjen.
105 1913 Hrvaška Margečan Cerkev sv. Margarete 1 7 Leta 1921 jih je sam Brandl popravil.
109 1913 Avstrija Gomilnica Cerkev sv. Petra in Pavla 2 15
1914 Avstrija Wundschuh Cerkev sv. Nikolaja 2 15 Leta 1969 jih je Konrad Hopferwieser razširil na 21 registrov. Leta 2008 jih je prenovil in opremil z novo elektronsko igralno konzolo Christian Hartinger.
1917 Avstrija Radgona Cerkev Marije Pomočnice 8
1923 Hrvaška Našice Cerkev sv. Antona Padovanskega 15
1926 Slovenija Velika Polana Cerkev Srca Jezusovega 1 7
130 1928 Slovenija Brestanica Bazilika Lurške Matere Božje 3 39 Leta 2002/03 jih je restavriral Simon Kolar.
1928 Hrvaška Cavtat Cerkev sv. Nikolaja 16
132 1929 Slovenija Starše Cerkev sv. Janeza Krstnika 2 11 Leta 2006 so jih nadomestili z novimi orglami
(Anton Škrabl, 18/II+P).
144 1937 Hrvaška Dubrovnik Cerkev sv. Blaža 30
149 1938 Slovenija Vransko Cerkev sv. Mihaela 2 16 Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 18/II+P).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 https://doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.L2290739
  2. ↑ Darja Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, Obzorja, Maribor 2001, strani 108, 111, 114.
  3. ↑ Orglarstvo na Slovenskem, stran 134.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Michael Napotnik, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909.
  • Orgle v cerkvah Lavantinske škofije, Bischöfliches Ordinariat, Maribor 1911.
  • Ladislav Saban, Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj, Jugoslavenske Akademije Znanosti i Umjetnosti, Zagreb 1980.
  • Milko Bizjak, Edo Škulj, Orgle na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985.
  • Edo Škulj, Brandl, Josef (Josip); v: Musik in Geschichte und Gegenwart, Personenteil, Band3, Bärenreiter/Metzler, Kassel/Stuttgart 2000, Spalte 738.
  • Štefan A. Ferenčak, Josip Brandl in njegova orglarska delavnica; v: Cerkveni glasbenik, 2003, številka 3/4, strani 18–19.
  • Darja Koter, Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918; v: Muzikološki zbornik XXXIX.
  • Ladislav Šaban, Orgulje slavenskih graditelja u Hrvatskoj; v: Muzikološki zbornik XV.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Brandl&oldid=6203589«