Vransko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vransko
Vransko, Slovenia.jpg
Vransko se nahaja v Slovenija
Vransko
Vransko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′44.23″N 14°57′6.34″E / 46.2456194°N 14.9517611°E / 46.2456194; 14.9517611Koordinati: 46°14′44.23″N 14°57′6.34″E / 46.2456194°N 14.9517611°E / 46.2456194; 14.9517611
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaVransko
Površina
 • Skupno3,1 km2
Nadm. višina
340 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno805
 • Gostota260 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
3305 Vransko
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Vransko - Trško naselje
LegaVransko
Občina Vransko
RKD št.979 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP10. junij 1989

Vransko nemško nekdaj Franz, je nekdanje obcestno, danes pa gručasto naselje v Spodnji Savinski dolini, središče istoimenske občine.

Ime naselja[uredi | uredi kodo]

Stara ljudska pripovedka pravi, da se je ime Vransko razvilo iz imena ptice vrane. Nekoč naj bi bilo v vranski kotlini jezero, ki so ga pozneje prekopali, osušili in na njegovem mestu zgradili naselje. Ker so se ob jezeru in kasneje na močvirju zbirale jate vran, so prebivalci naselje imenovali Vransko. Kjer so jezero prekopali, so dali naselju ime Prekopa, in kjer so s čolni brodarili in prepeljevali ljudi čez jezero, so kraj poimenovali Brode.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje Vransko se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1286, trg je postalo leta 1868. V dvorcu Vittenbach, Prajhaus oz. Avžlak so bile med letoma 1809 in 1813 mitnica, pivovarna in obmejna carinarnica (Pod Trojanami je potekala meja med Štajersko in Kranjsko).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Muzej motociklov prikazuje razvoj in zgodovino motociklizma ter prometa nasploh, od začetkov vse do 60. let 20. stoletja.
  • Gasilska zbirka obsega več kot 400 predmetov gasilske dediščine iz vse Slovenije, od druge polovice 19. stoletja do konca 20. stoletja. Na ogled so prevozne ročne brizgalne črpalke na vozovih, motorne črpalke, gasilski aparati, sekire, ročniki, uniforme, medalje in značke.
  • Rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ljubljanskega knjigarnarja in založnika pesnikov in pisateljev slovenske moderne, v kateri je skoraj v celoti ohranjena stanovanjska oprema, ki ponazarja kulturo bivanja premožnejše trgovske družine na prelomu 19. stoletja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 979". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]