Čreta, Vransko
Čreta Marija Čreta (do 1952) | |
|---|---|
  Čreta Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°16′42.13″N 14°57′3.44″E / 46.2783694°N 14.9509556°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Vransko |
| Površina | |
| • Skupno | 2,2 km2 |
| Nadm. višina | 896,3 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 18 |
| • Gostota | 8,2 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3305 Vransko |
| Zemljevidi | |
Čreta (nekdaj Marija Čreta)[2] je naselje v Občini Vransko.
Ime
[uredi | uredi kodo]Do leta 1952 se je naselje imenovalo Marija Čreta po zavetnici domače cerkve – sveti Mariji, Materi Božji in slemenu nad vasjo, kjer stoji cerkev – Čreta. Na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb, na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, je bilo leta 1952 ime skrajšano v Čreta.[3][4][5][2]
Lega
[uredi | uredi kodo]Osrednjemu delu Dobroveljske planote nad Vranskim z višino okoli 1000 m n.m ., ki je reliefsko izoblikovana v ozko gozdnato in travnato sleme v smeri vzhod–zahod, z imenom Čreta. Zahodni del planote je nekoliko nižji (okoli 920 m n. m.), tukaj stoji na obrežni gozdnati jasi majhna cerkev sv. Katarine, v njeni bližini pa je kmetija Zakrajšek. Na višjem vzhodnem delu planote, kjer v gozdu stoji spomenik padlim borcem NOV, pa nekoliko nižje pod spomenikom stoji znana romarska cerkev sv. Matere Božje ali Velika cerkev, kakor ji pravijo domačini. Na južni strani Črete leži strnjeno gozdnato rastje, imenovano Pod gozdom. Tam so leta 1972 postavili Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čreti.[6]
NOB
[uredi | uredi kodo]Blizu Zakrajškove domačije je kamen, kjer je vzidana spominska plošča v spomin na dogodke 26. oktobra 1941, ko je tu Štajerski partizanski bataljon bil prvo frontalno bitko na Štajerskem z nemškim okupatorjem.
Evharistični križ na Toncovih pečinah
[uredi | uredi kodo]Leta 1935 je bil v Ljubljani Evharistični kongres. Ob tem dogodku so postavili križ na Toncovih pečeh. Po 2. svetovni vojni so križ podrli, vendar je bil ponovno postavljen na prvotno mesto in v isti obliki leta 1995.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Ficko, Peter, Kamniške in Savinjske Alpe, Mariborski tisk, 1977
