Fojba (luna)

Fojba
Odkritje
Odkritelj	W. H. Pickering
Datum odkritja	17. marec, 1899 / 16. avgust, 1898
Oznake
Druga imena	Saturn IX
Značilnosti tira[1]
Velika polos	12,955.759 km
Izsrednost	0,1562415
Obhodna doba	550,564636 dni
Naklon tira	173,04° (na Saturnov ekvator)
Obkroža	Saturn
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti	230×220×210 km
Masa	0,8292 ± 0,0010×1019 kg
Srednja gostota	1,6342 ± 0,049 g/cm3
Površinska težnost	~0,049 m/s2
Ubežna hitrost	~0,10km/s
Vrtilna doba	0,38675 d (9 h 16 min 55,2 s)
Nagib vrtilne osi	152,14°
Albedo	0,06

Fojba (starogrško Φοίβη, latinizirano: Foíbe) je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.

Odkritje in imenovanje

Luno Fojbo je odkril William Henry Pickering 17. marca 1899 na fotografskih ploščah, ki so bile narejene že 16. marca 1898 v observatoriju Arequipa (Peru). Posnetek je naredil DeLisle Stewart.^[4]^[5]^[6]^[7]^[8] To je bil prvi satelit, ki so ga odkrili s pomočjo fotografije. Imenovali so jo po Fojbi (Titanki) iz grške mitologije.

Fizikalne lastnosti

Luna Fojba je bila več kot 100 let od Saturna najbolj oddaljeni znani satelit dokler niso v letu 2000 odkrili še veliko manjših satelitov. Fojba je 4-krat bolj odddaljena od Saturna kot njena najbližja soseda luna Japet.
Luna Fojba je skoraj okrogla. Njen povprečni premer je okoli 1/15 premera Lune. Okoli svoje osi se zavrti vsakih 9 ur, Saturn pa obkroži v 18 mesecih. Temperatura na njeni površini je samo 75 K. Predvideva se, da je luna sestavljena iz kamnin (50%). Notranje Saturnove lune vsebujejo samo 35% kamnin. Zaradi tega predvidevajo, da je luna Fojba v resnici ujeti Kentaver. Material, ki ga zaradi padcev meteorjev odnese s površine, verjetno povzroča temno površino na luni Hiperion. Možno je tudi, da so vse manjše lune (pod 10 km v premeru), nastale ob trkih večjih teles na luno Fojbo.

Površina

Površina lune Fojbe je polna kraterjev. Nekateri kraterji imajo premer tudi do 80 km. Eden med njimi ima stene visoke 16 km. Fojba ima majhen albedo (0,06), kar pomeni, da ima kot saje temno površino. Zaradi izredno temne površine so dolgo mislili, da je ujeti karbonatni asteroid. Te vrste asteroidov bi lahko bile sestavljene iz snovi, ki je sestavljala prvotno snov, iz katere je nastalo Sonce. Posnetki sonde Cassini-Huygens so pokazali, da so kraterji različno svetli. To pomeni, da je pod površino veliko vodnega ledu. Temna površina je verjetno debela od 300 do 500 m. Razen tega so na površini odkrili velike količine ogljikovega dioksida, kar se nikoli ne najde na asteroidih.

Zunanje povezave

Posnetki, ki jih je naredila sonda Cassini (nemško)
Podatki in posnetki lune Fojbe (angleško)
Fojba in Cassini (nemško)
Podatki o satelitih (angleško)

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Jacobson, R.A.; Antreasian, P.G.; Bordi, J.J.; Criddle, K.E.; in sod. (december 2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Seidelmann, P. K.; Abalakin, V. K.; Bursa, M.; Davies, M. E.; de Bergh, C.; Lieske, J. H.; Oberst, J.; Simon, J. L.; Standish, E. M.; Stooke, P.; and Thomas, P. C.Report of the IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites: 2000 Arhivirano 2018-10-31 na Wayback Machine.
↑ Porco, C. C.; et al., Cassini Imaging Science: Initial Results on Phoebe and Iapetus, Science, Vol. 307, No. 5713 (25. februar 2005), str. 1237–1242 DOI: 10.1126/science.1107981
↑ »1899BHarO..49....1P Page 1«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.
↑ »1899AJ.....20...13P Page 13«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.
↑ »1899ApJ.....9..274P Page 274«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.
↑ »1899AN....149..189P Page 189/190«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.
↑ »1899Obs....22..158. Page 5:158«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.

[Jacobson_2006-1] 1,0 ^1,1 Jacobson, R.A.; Antreasian, P.G.; Bordi, J.J.; Criddle, K.E.; in sod. (december 2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[2] Seidelmann, P. K.; Abalakin, V. K.; Bursa, M.; Davies, M. E.; de Bergh, C.; Lieske, J. H.; Oberst, J.; Simon, J. L.; Standish, E. M.; Stooke, P.; and Thomas, P. C.Report of the IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites: 2000 Arhivirano 2018-10-31 na Wayback Machine.

[3] Porco, C. C.; et al., Cassini Imaging Science: Initial Results on Phoebe and Iapetus, Science, Vol. 307, No. 5713 (25. februar 2005), str. 1237–1242 DOI: 10.1126/science.1107981

[4] »1899BHarO..49....1P Page 1«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.

[5] »1899AJ.....20...13P Page 13«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.

[Pickering1899-6] »1899ApJ.....9..274P Page 274«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.

[7] »1899AN....149..189P Page 189/190«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.

[8] »1899Obs....22..158. Page 5:158«. adsabs.harvard.edu. Pridobljeno 11. junija 2023.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

p p u Saturnovi naravni sateliti
V splošnem našteti po naraščajoči oddaljenosti od Saturna. Začasna imena so zapisana ležeče.
Obročni pastirji	(lunice) Pan Dafnis Atlas Prometej S/2004 S 6? S/2004 S 4? S/2004 S 3? Pandora
Sotirna satelita	Epimetej Jan
Notranji veliki (in trojanci)	Mimas Metona Anta Palena Enkelad Tetija Telesto Kalipso Diona Helena Polidevk
Zunanji veliki	Rea Titan Hiperion Japet
Inuitska skupina	Kiviuk Ižirak Paliak Siarnak Tarkek
Nordijska skupina	Fojba Skadi S/2007 S 2 Skol S/2004 S 13 Greip Hirokin Mundilfari Jarnsaksa S/2006 S 1 S/2004 S 17 Narvi Bergelmir Agir Sutungr S/2004 S 12 Bestla Farbauti Hati S/2004 S 7 Trimr S/2007 S 3 S/2006 S 3 Surtur Kari Fenrir Imir Loge Fornjot
Galska skupina	Albioriks Bebiona Eriap Tarvos
Saturnovi obroči Cassini-Huygens Temida Hiron